V recesiji naj bi novi ločitveni primeri vključevali veliko več sporov in težav kot ločitveni primeri v boljših časih. Tako naj bi v finančno zaskrbljujočih časih partnerji težje dosegli konsenz, saj naj bi bilo število skupnih dogovorov in poravnav mnogo manjše. In čeprav je pri veliki večini razvezanih parov premoženje med krizo skopnelo, zdaj za ločitev porabijo več denarja kakor včasih.
V Veliki Britaniji lahko stroški pravnih storitev, kjer sodni pripravnik zaračuna tudi do 300 evrov na uro ali odvetnik, ki brani enega izmed zakoncev, 900 evrov, narastejo tudi do vrtoglavih številk. Na drugi strani pa so japonski bančniki odkrili nov način zaslužka, saj so začeli ponujati posojila, namenjena tistim, ki se ločujejo in po ločitvi praviloma ostajajo v dolgovih do vratu zaradi skoka čez plot. S tem naj ne bi spodbujali ljudi k ločitvam, temveč jim želijo samo olajšati življenje, ko se znajdejo v takšnih situacijah. Glede na to, da so v ločitvah svoj vir zaslužka našli različni "poslovneži“, se upamo trditi, da je ločitev vsaj toliko donosen posel kakor poroka.
V Sloveniji naj bi skoraj polovica vseh poročenih ljudi zahtevala ločitev, povprečna doba zakonske idile in miru pa naj bi znašala okoli 12 let.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.