Slovenija

Lobiranje za gradnjo tretjega pomola

Ljubljana, 11. 01. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Zaradi okoljevarstvenih razlogov ji nasprotuje lokalno prebivalstvo, v LDS pa so prepričani, da je gradnja v koprski luki usodno pomembna.

Nekdanji minster za okolje in minister za informacijsko družbo Pavel Gantar
Nekdanji minster za okolje in minister za informacijsko družbo Pavel Gantar FOTO: POP TV

Prevsem naj bi bila gradnja tretjega pomola v luki izjemno pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, ki potrebuje zanesljivo povezanost s svetom. "Menimo, da so nekateri pomisleki lokalnega prebivalstva v zvezi s potencialnimi negativnimi učinki povsem legitimni. Vendar takšni interesi naj ne bi zavrli že zdavnaj opredeljenega cilja izgradnje tretjega pomola," je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec LDS Pavel Gantar.

Koprska luka je po prepričanju poslanca LDS Marka Pavlihe "nacionalnega pomena, o čemer pričajo tudi mnogi dokumenti",

V LDS so prepričani, da je sicer treba prisluhniti interesom lokalnega prebivalstva, ki pa kljub temu nima legitimne pravice zavirati razvoja koprskega pristanišča, ki je pomembno ne samo za obalo, ampak za celotno Slovenijo. "Vedeti moramo, da en ustvarjen tolar v luki ustvari kar 13 dodatnih tolarjev. Torej številni živijo zaradi luke," je dejal Pavliha.

Nekdanji prometni minister Marko Pavliha
Nekdanji prometni minister Marko Pavliha FOTO: POP TV

Predlog ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, da naj bi izdelali nov državni lokacijski načrt celotne pristaniške infrastrukture, je po mnenju LDS zelo sporen in škodljiv. "Iz izkušenj vemo, da to traja vsaj dve do tri leta, tega časa pa ni. Ne smemo pozabiti, da bo reška luka postala ob vstopu Hrvaške v unijo resen konkurent koprske luke," je poudaril Gantar in dodal, da brez razvoja luke tudi ni Slovenskih železnic in velikega dela železniškega tovornega prometa. "Zato je to tema, s katero se ne gre igrati," je še dejal.

V največji opozicijski stranki tudi ne izključujejo možnosti, da so v ozadju polemik glede izgradnje tretjega pomola koprske luke določeni politični interesi, vendar zaenkrat ostajajo optimistični.

Prvi načrti za izgradnjo tretjega pomola so bili sicer oblikovani v začetku sedemdesetih let, gradnja pa naj bi po sedanjih načrtih stala približno 100 milijonov evrov. Leta 2008, ko naj bi pomol zaživel, naj bi pretovorili kar 400.000 standardnih zabojnikov. V letu 2003 je pretovor v luki znašal 11 milijonov ton, lani pa 12,6 milijona ton.

MOP zavrača očitke

Janez Podobnik, ministrer za okolje in prostor
Janez Podobnik, ministrer za okolje in prostor FOTO: Dare Čekeliš

Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem odgovoru na stališča Liberalne demokracije zapisalo, da so že po sestanku s predstavniki iniciativnega odbora KS Ankaran poudarili, da gre pri izgradnji tretjega pomola za nacionalno strateško vprašanje, zaradi česar bo minister vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bo razvoj koprskega pristanišča in morja z njegovo okolico celovito obravnavala.

Pripravljeni predlog za ustanovitev medresorske delovne skupine je danes že obravnaval vladni odbor za gospodarstvo in načeloma podprl celovito reševanje, piše v sporočilu Ministrstva za okolje in prostor. Ko bodo predlog uskladili z ostalimi resorji, ga bo vlada lahko obravnavala na eni od prihodnjih sej, so še zapisali.

V okviru te delovne skupine bo minister predlagal sprejem državnega lokacijskega načrta za prostorsko ureditev celotne pristaniške infrastrukture, katere sestavni del je tudi celovita presoja vplivov na okolje, ter da se bo zavzemal za opuščanje okolju škodljivih dejavnosti ter nadomeščanje le- teh s prijaznejšimi in z gospodarsko donosnejšimi, kot je na primer pretovor zabojnikov.

V zvezi z očitki po predolgotrajnih postopkih, ministrstvo odgovarja, da predlagano reševanje ne pomeni zavlačevanja, pač pa v največji možni meri učinkovit in odogovren pristop, saj je problematika razvoja Luke Koper kompleksen problem.

Sprejem državnega lokacijskega načrta pa je predviden zato, ker končna rešitev vprašanj, povezanih z razvojem Luke Koper 'ne more in ne sme biti prepuščena deset let starim prostorskim aktom'. Priprava državnega lokacijskega načrta – od sprejema programa do sprejema uredbe na vladi – traja približno 18 mesecev, so še zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za okolje