Prvi cilj predloga novele je po navedbah predlagateljev zagotoviti trajnost delovanja zasebnih vrtcev tako, da se zahteva, da ima vrtec dva oddelka. S tem je cilj tudi zaščita otrok v zasebnih vrtcih, saj je, kot navajajo, v njihovem interesu trajnost delovanja vrtca.
Po predlogu bi bilo namreč treba zagotoviti najmanj dve igralnici in pripadajoče prostore za otroke in strokovno osebje ter primerno število vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, s čimer se po ocenah predlagateljev novele vzpostavljajo osnovni parametri vrtca kot smiselne oblike zaključene celote. Drugi cilj predloga zakona pa je po navedbah predlagateljev krepitev avtonomije občin na področju dejavnosti predšolske vzgoje, ki predstavlja eno izmed njenih izvirnih pristojnosti.
Prvopodpisani pod predlogom novele zakona poslanec SD Marko Koprivc je na novinarski konferenci poudaril, da so v SD glasni zagovorniki vsega javnega: kakovostnih javnih služb, kakovostnega javnega šolstva in zdravstva. Po njegovem mnenju se je zlasti v času epidemije pokazalo, kako velik pomen imata javno zdravstvo in šolstvo ter kako je pomembno, da se javnim storitvam daje težo tudi v prihodnje.
Koprivc je poudaril, da imamo v Sloveniji odlično mrežo javnih vrtcev in smo glede tega primerjalno z drugimi državami v samem vrhu. Glede na to se jim zdi v SD nepotrebno in nepravično do občin, da so po veljavni zakonodaji dolžne financirati tudi zasebne vrtce v višini 85 odstotkov.
Po njegovih besedah občinske organizacije že nekaj časa pozivajo, da bi bilo prav, da odločajo o tem, kdaj je zasebne vrtce treba financirati in kdaj ne. "Če je bilo še pred leti morda nekoliko premalo mest v javnih vrtcih in so zasebni nekako dopolnjevali mrežo, danes te potrebe ni več," je prepričan Koprivc. Poudaril je še, da v tem primeru ne govorijo o vrtcih s koncesijo, pač pa zasebnih. "Smo proti temu, da bi na plečih otrok iz javnih določeni posamezniki delali biznis," je še dodal.
Tudi v LMŠ se po besedah poslanke Lidije Divjak Mirnik zavzemajo za jasno ločnico med javnim in zasebnim ter za večjo avtonomijo občin pri financiranju zasebnih vrtcev. "Lahko se namreč zgodi, da bomo začeli javne vrtce zapirati in odpuščati vzgojitelje, obenem pa bodo občine morale financirati zasebnike," je poudarila. Spomnila je, da je v Mariboru sedem zasebnih vrtcev, ki jih je občina dolžna financirati kljub temu, da ima dovolj prostora v javnih vrtcih.
Po besedah poslanca Levice Željka Ciglerja je glede na kakovosten sistem javnih vrtcev nesprejemljivo, da morajo občine ob tem, ko imajo dovolj prostih mest v javni mreži, financirati še zasebne vrtce. Opozoril je, da ministrstvo za izobraževanje ne prisluhne pozivu strokovni javnosti in občinskih organizacij, da se financiranje zasebnih vrtcev spremeni. Po njegovih navedbah želi opozicija pomagati in urediti stabilen sistem predšolske vzgoje tudi v prihodnje tako, da bo vsem otrokom omogočen vpis v mrežo javnih vrtcev.
Vodja poslancev SAB Maša Kociper je spomnila, da so takšno spremembo, kot jo zdaj predlagajo z novelo, predlagali že z dopolnilom pri zadnjih spremembah zakona o vrtcih. Novelo je DZ podprl minuli teden. A na pristojnem parlamentarnem odboru dopolnilo ni bilo niti na glasovanju, je dejala Kociprova. V SAB so prepričani, da je treba bolj ločevati javno in zasebno. Tudi Kociprova je spomnila na kakovostno mrežo javnih vrtcev in možnost odprtja vrtcev s koncesijo. "Nimamo nič proti zasebnim vrtcem, ki lahko dopolnjujejo javno mrežo. A če mora občina obvezno nekaj financirati v 85 odstotkih, se sprašujem, koliko je sploh to zasebno," je še dodala.
Poslanske skupine predlagajo obravnavo predloga po skrajšanem postopku, o čemer pa bo odločil kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča.
Škrinjarjeva: Opozicijski predlog sprememb financiranja zasebnih vrtcev neučinkovit in nepošten
Škrinjarjeva je v odzivu poudarila, da starši otroke vpišejo v zasebne vrtce zaradi alternativnih pedagogik, drugačnih pedagoških in didaktičnih pristopov. Alternativne pedagogike in didaktike po njenem prepričanju bogatijo izobraževalni prostor in je primerno, da obstanejo v našem prostoru.
Poleg tega rešitev v noveli zakona po ocenah Škrinjarjeve ni poštena. V minulem desetletju, ko je primanjkovalo mest v javnih vrtcih, so zasebniki s svojo ponudbo premagovati krizo, je spomnila. Če bo prišlo do ponovnega porasta rojstev, se boji, da morda ne bo nikogar, ki bi lahko tako krizo z vrtci reševal. Dodala je, da narediti vrtec pomeni veliko investicijo, saj so prostorski pogoji in tehnični normativi izjemno zahtevni.
Sicer pa je pojasnila, da je vsak otrok deležen subvencije, ne glede na to, ali je v javnem ali zasebnem vrtcu.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.