Ljudske obveznice in slovenski varčevalci: Kdo naj jih kupi, kakšen je donos?

Minister za finance Klemen Boštjančič je včeraj napovedal vnovično izdajo ljudske obveznice. Ljudsko obveznico so Slovenci spoznali lani, ko se je zanjo odločilo skoraj 10.000 državljanov, odprtih pa je bilo več kot 5659 novih trgovalnih računov.  Prof. dr. Aljoša Valentinčič iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani lanski razpis ocenjuje kot uspešen: "Uvedel se je nov instrument varčevanja za del populacije, ki nerad prevzema tveganja iz kapitalskih in drugih trgov, a se hkrati zaveda, da jim (takratne) nizke obrestne mere za depozite na bankah onemogočajo doseganje nekaterih finančnih ciljev, kot so npr. dovolj sredstev za starost, nakup novega stanovanja..."  

Slovenci smo namreč shizofreni varčevalci, bojimo se nekaterih sicer zelo smiselnih naložb (delnice, tudi vzajemni skladi, ETF), ker so domnevno preveč tvegane, hkrati pa smo v samem evropskem vrhu po 'vlaganju' v kriptovalute, opozarja: "Nisem proti kriptovalutam, dokler razumemo, da gre za transakcijo, ki ji v financah nevtralno rečemo špekulacija – ko nekaj kupimo v upanju, da bomo potem to v prihodnosti nekomu prodali po višji ceni. Vsem takim varčevalcem bi predlagal, da pregledajo tudi ostale možnosti investiranja, vključno z ljudsko obveznico. Podobno je smiselno tudi pregledati donosnost od nepremičnin, kupljenih za oddajanje. Tudi tu imamo Slovenci zelo poseben odnos do tega naložbenega razreda."  

Za koga je primeren nakup ljudskih obveznic? 

Ljudje imamo različne okuse oziroma preference glede razmerja med donosnostjo in tveganjem, zato je mnenja, da je bil tak finančni instrument dobrodošel in potreben. Za kakšne vlagatelje pa je primeren nakup ljudskih obveznic? Obrestna mera ljudske obveznice bo namreč znašala 2,75 odstotka. Ta je bila določena glede na obrestne mere na trgu sedaj, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot odgovarja dr. Valentinčič, je nakup smiseln za tiste, ki se zavedajo pomena varčevanja, a so tveganju iz takih ali drugačnih razlogov nenaklonjeni. Kot ponazori, je tipična situacija varčevalec, ki ima še tri leta do upokojitve: "Če želi previdno ravnati, ne more bistvenega dela prihrankov v tem življenjskem obdobju investirati v tvegane vrednostne papirje, saj bi mu/ji v primeru negativnih dogodkov na trgih kapitala lahko zmanjkalo časa, da bi nadomestil morebitne izgube."

Kaj pa donos ljudske obveznice? 

Medtem ko obrestne mere za kredite padajo,  obrestne mere na depozite sicer ne padajo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (november 2024), so povprečne obrestne mere na nove vloge do enega leta 1,45%, do dve leti 2,22% in nad dve leti 2,62%. Donos 2,75% je torej kar se tega tiče malenkost nad obrestno mero na depozite. Če bi na drugi strani na borzi kupili 10-letno obveznico Republike Slovenije, bi vam ta prinesla približno 3% na leto, ponazori. "Tako da sem mnenja, da je glede na te podatke donos ustrezen. Ali malemu vlagatelju to ustreza ali ne, pa je odvisno od njegove pripravljenosti prevzemati tveganja in življenjskega obdobja." 

'Mladi naj pred tem razmislijo o kakšni bolj tvegani naložbi' 

Stopnja tveganja pri obveznicah je nižja, zato je torej ljudska obveznica morda nek prvi korak za tiste, ki se bojijo tveganj na trgih, pa si želijo višjih donosov kot pri depozitih. A kot izpostavlja dr. Valentinčič, naj mladi, ki šele začenjajo kariero in imajo še dolgo aktivno obdobje pred sabo, pred tem razmislijo tudi o kakšni nekoliko bolj tvegani naložbi, saj bodo v primeru, da gre kaj narobe, še vedno imeli dovolj časa, da morebitne izgube nadomestijo. Kot poudarja, se v Sloveniji ljudje pogosto spominjajo preteklih negativnih izkušenj iz trga kapitala. Vendar je tu seveda treba povedati, da so delnice popolnoma drug finančni instrument, ki je že v osnovi bolj tvegan od obveznic, donosi niso vnaprej znani, fiksni, in tudi izdajatelj ni varna država, temveč zasebna podjetja, pojasnjuje.  Glede varnosti obveznic v primerjavi z bančnim depozitom bistvene razlike za povprečnega varčevalca ni. Le za zelo velike zneske bi morda lahko teoretično razglabljali o večjem tveganju obveznic, ker so bančne vloge zavarovane, vendar je to res le teorija, dodaja.

Meni tudi, da je ljudska obveznica smiselna poteza tudi za državo, saj si na tak način razprši bazo virov financiranja, razpršitev tovrstnih tveganj pa je vedno dobrodošla. Poleg tega pripomore k doseganju drugih ciljev – finančne pismenosti, razvoju finančnega trga, našteva.  "Zgolj z izdajo ljudskih obveznice se cilja finančnega opismenjevanja državljanov seveda ne da doseči, finančna pismenost je veliko več kot to. Vseeno pa se je med pogovore ljudi umestila tema o obveznicah, varčevanju,..., donosnost do dospetja je postal kar naenkrat domači izraz," sklene sogovornik.