Če je nov minister za javno upravo Franc Props na dopis urada predsednice odgovoril negativno, češ da predlogu za spremembo 23. člena ZSPJS ne morejo slediti, je danes več razumevanja do želje predsednice po dodatkih pokazal finančni minister. "Dejansko je treba urediti sistem nagrajevanja v javnem sektorju, del javnega sektorja so seveda tudi funkcionarji in ta del je treba urediti, a to ne pomeni še nobenega namiga v to smer," se z Natašo Pirc Musar strinja finančni minister Klemen Boštjančič.

Vihar v javnosti pa ni koristen za nikogar, je še povedal Boštjančič. Poslanci iz njegove stranke še dan prej teženj predsednica po višjih prihodkih niso odobravali. V Svobodi so mnenja, da ni pravi čas, da bi se pogovarjali o plačah in dodatkih za funkcionarje. "Naša prioriteta je, da sistemsko rešimo nesorazmerja v javnem sektorju," pove Sara Žibrat. Postali so si enotni celo s slovensko demokratsko stranko SDS, kjer so bili sprva zgroženi nad novico, da predsednica ni zadovoljna s svojo plačo.  

Ne glede na neusklajenost v vladi in nenavadne koalicije v parlamentu do zahtev predsednice ostaja kritični predsednik Društva pisateljev Slovenije, Dušan Merc. "Ljudje se morajo štempljati, predsednica pa zahteva neke dodatke. To je res plitvo in tudi govori, to niso politični govori, so navadne floskule," pove Merc, ki se je zato odločil za bojkot proslav, na katere ga je povabila predsednica.  

"Se strinjam s tem, da morajo biti protokoli in da se kot družba držimo protokolov, ampak ti protokoli ostanejo prazni in kontradiktorni, če predsednica republike v istem času govori kako mora imeti neke dodatke za plačo," še kritično izpostavi. 

Kljub kritikam pa predsedničin urad vsebinsko stoji za predlogom. To ne pomeni, da je Pirc Musarjeva nezadovoljna s svojo plačo ali, da želi višjo, ampak le, da se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev, odgovarjajo. Da so v predlogu o dodatkih k plači izrecno omenjeni predsednica države in zaposleni v njenem uradu pa, da je posledica odgovora začasnemu ministru za javno upravo Boštjančiču oziroma še prej Sanji Ajanovič Hovnik. Ti so jih v okviru prenove plačnega sistema pozvali k mnenju. Pri Nataši Pirc Musar so odgovorili na del, ki se veže na funkcioniranje predsednice in njene ekipe. 

Ali bo do dodatkov upravičena, bo morala predsednica tako kot vsi ostali javni uslužbenci, počakati do konca reforme enotnega plačnega sistema, so ji sporočili z ministrstva za javno upravo. 

"Gre za legitimno pobudo, ki pa v tem trenutku ni najbolj na mestu"

V oddaji 24UR Zvečer sta o tem spregovorila minister za javno upravo, mag. Franc Pops in član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade, Matej Lahovnik. Kot je pojasnil Props, so funkcionarji na svojih položajih na podlagi izvolitve, ta oblika pa ni enaka javnim uslužbencem in zato tudi dodatki, ki so javnim uslužbencem namenjeni, funkcionarjem predvsem zaradi dela izven delovnega časa ne pripadajo. 

Props je omenil še, da je bil prav ta plačni sistem, vzpostavljen leta 2008 s temi izjemami v resnici porušen in da so zdaj nova prizadevanja v smeri, da se vzpostavijo nova razmerja, ki bodo odstranila ''te poškodbe'' v sistemu. ''In seveda da se tudi ustrezno, glede na javno finančno sliko, dogovorimo glede višine''.

Beseda je nanesla tudi na predsedničinega moža, Aleša Musarja. Lahovnik je ocenil, da gre predvsem tukaj za primer dvojnih meril. ''Predsednik Pahor oziroma njegova spremljevalka je postavila standard, da se partner odreče tej sicer zakonski pravici, 850 evrov mesečno. Res me je presenetilo, da je gospod Musar ravnal drugače, glede na to, da so Finance njegovo premoženje pred leti ocenile na pet do deset milijonov evrov.''

Kaj pa s to potezo Pirc Musarjeva sporoča davkoplačevalcem in davkoplačevalkam? Props je poudaril, da gre sicer za legitimno pobudo, ki pa v tem trenutku ni najbolj na mestu. Lahovnik je poudaril, da Pirc Musarjeva s tem sporoča, da ima dvojna merila, dvojne kriterije.