'Ljudje potrebujemo znanje, da razumemo, zakaj je zveri pomembno ohranjati'

Slovensko-hrvaški projekt Carnivora Dinarica je vzpostavil boljše varstveno stanje velikih zveri na območjih Natura 2000 Javorniki-Snežnik, Notranjski trikotnik v Sloveniji ter Gorski kotar in Severna Lika na Hrvaškem, so nam zagotovila vodje projekta Mete Mavec z zaključne mednarodne konference projekta Carnivora Dinarica v Pivki posredovali predstavniki iz organizacije WWF Adrija. Zaradi projekta so strokovnjaki okrepili čezmejno sodelovanje pri upravljanju s populacijami velikih zveri, je po njihovih besedah dodala Mavčeva.

Boljše sobivanje velikih zveri in človeka

Strokovnjaki so z različnimi aktivnostmi pripomogli, da človek in omenjene živali bolje sobivajo. Na področju kmetijstva so to dosegli z donacijami električnih ograj in pastirskih psov. Vzpostavili so tudi kmetije dobrih praks. Za zmanjšanje povozov živali so na nekaterih cestnih odsekih postavili dinamično prometno signalizacijo. "Poleg preventivnih ukrepov je za boljše odnose med ljudmi in velikimi zveri pomembno tudi ozaveščanje, ki ljudi seznanja z ustreznimi orodji in tehniko ter njihovo vedenje usmerja k boljšemu sobivanju. Zato smo veliko časa namenili izobraževanju, pri čemer smo upoštevali želje in pričakovanja lokalnih prebivalcev," je pojasnila Mavčeva.

Ukrepi, ki so jih uvedli med projektom, se bodo nadaljevali tudi po njem. Strokovnjaki na ta način želijo poskrbeti za prenos znanj in dobrih praks od raziskovalcev v lokalno prakso. Veliko vlogo pri tem bosta imela tudi Občina Pivka in Center Dina, ki bo namenjen obiskovalcem, so nam sporočili iz WWF Adrije.

Odprli center za ozaveščanje o velikih zvereh Dina v Pivki 

"Kljub zaključku projekta še ni konec, pač pa ga bomo nadaljevali," je zagotovil župan Občine Pivka Robert Smrdelj. Prav Center Dina naj bi v prihodnje v Pivko privabljal še več obiskovalcev, med katerimi računajo predvsem na šolske skupine in družine.

Obiskovalci pivškega centra bodo morali biti ob obisku tudi sami aktivni, je povedala vodja Centra o velikih zvereh Dina Dragica Jaksetič. "Obiskovalci bodo ob interaktivnem muzejskem pristopu sami raziskovali in zbirali informacije, obisk se zato za najbolj radovedne lahko zavleče na nekaj ur," je povedala.

Ob tem je izpostavila, da medvedi, risi in volkovi potrebujejo veliko prostora, da lahko živijo, ljudje pa veliko znanja o njih, da lahko razumejo, zakaj jih je pomembno ohranjati: "V gozdu velikih zveri ne moremo spoznati, v našem urbanem 'čarobnem gozdu' pa jih lahko. Prav partnerstvo v projektu nam je omogočilo, da bomo ta cilj v centru Dina skušali dosegati z veliko strokovnimi vsebinami, ki so jih prispevali raziskovalci velikih zveri. Tematika je obširna in aktualna, zato je bil resnični izziv, kako jo otroku in odraslemu približati na zanimiv in privlačen način."

Zgodbe o velikih zvereh dostopne vsem

Projekt je vključeval številne komunikacijske dejavnosti, ki so vključevale srečanja z lokalnimi deležniki, razvoj učnih poti o velikih zvereh, izobraževalne filme, dvojezično projektno revijo, smernice za profesorje biologije in didaktični kotiček v osnovnih šolah. "Eno glavnih načel, ki smo jih upoštevali pri pripovedovanju zgodb o velikih zvereh, je prevajanje znanstvenih in strokovnih dejstev v vsakdanji jezik, tako da so naše zgodbe dostopne vsem. Šli smo še korak dlje in zagotovili, da je bila tema velikih zveri in njihovega sobivanja z ljudmi dostopna najbolj ranljivim v družbi, ljudem z motnjami v duševnem razvoju, z uporabo 'lahkega branja'," je izpostavila Snježana Malić-Limari iz WWF Adrije.