'Ljudje ne vedo, kakšno opremo potrebujejo v gorah, kar pomeni, da je ne znajo uporabljati'

"Včasih so se zimskih vzponov lotevali le alpinisti, ki so imeli izobraževanja z različnih področij: nevarnosti v gorah, uporaba opreme, plazovi … Danes pa se pozimi podajajo v gore mnogi, ki tega znanja nimajo," so izpostavili na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) v katero smer je 'zašla' dejavnost, ki bi jo morali jemati vse prej kot z levo roko.

Da nekaj ni v redu, kaže že statistika. Lani so številke nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih znova poskočile. Gorski reševalci so pomagali v kar 604 primerih, kar pomeni, da se je število nesreč v primerjavi z letom 2018 povečalo za okoli 10 odstotkov. "Vzrok povečanja nesreč je v vedno večjem obisku gora, ki je zdaj razkropljen čez vse leto. Predvsem opažamo večji obisk pozimi – tako peš kot s smučmi," so pojasnili na GRZS. Več nesreč je tudi zaradi povečane navdušenosti nad aktivnostmi na težko dostopnih terenih, kot so: jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, vodni športi in nabiranje gozdnih sadežev, so še navedli na GRZS.

V Sloveniji išče gorsko vzdušje tudi vse več tujih obiskovalcev. Težava pa niso tujci planinci, ki so običajno dobro opremljeni in pripravljeni na vzpone, ampak tujci turisti, ki ne pridobijo informacij, kakšna, kako dolga in težka pot vodi na goro, kaj potrebujejo za vzpon in kakšne so trenutne razmere, so še en problem izpostavili na GRZS.

Reševalci nadalje ugotavljajo, da jih na pomoč kličejo tudi tisti, ki se jim ni izšlo zaradi slabo načrtovane ture: "Pri reševalnih intervencijah opažamo povečanje reševanja nepoškodovanih, ki nas pokličejo zaradi izčrpanosti, se zgubijo ali jih dohiti noč. Vedno večjo nevarnost pa predstavljajo tudi objave na družbenih omrežjih, kjer na vrhovih zasneženih dvatisočakov vidimo veliko fantastičnih fotografij iz gorskega sveta, a tudi ljudi s pohodnimi palicami, neustreznimi derezicami … " Prav te 'nasmejane' fotografije namreč lahko ustvarijo lažni vtis, da je bil vzpon lahek, predvsem pa zavajajo, da za resen zimski vzpon ne potrebujemo denimo cepina in derez, ki so nujna oprema v zimskih razmerah.

Opozorila GRZS, policije in Planinske zveze Slovenije o nevarnostih v gorah glede na nesreče v prvem mesecu novega leta ne zaležejo

"Če ljudje ne vedo, kakšno opremo morajo imeti za vzpone v gore in jim moramo to povedati, se lahko zavedamo, da te opreme ne znajo uporabljati, s tem pa je tudi možnost nesreče toliko večja," so zapisali na GRZS. Skratka, bore malo nam pomaga vrhunska in draga oprema, če ne vemo, kaj z njo. Če želimo hoditi po zasneženih gorah in ob tem biti odgovorni do sebe in drugih, moramo poskrbeti za svojo varnost. Edina rešitev torej je, da se opremo naučimo uporabljati. Alpinističnih in gorniških šol ter tečajev zimskih tehnik varnega gibanja v gorah nam v Sloveniji res ne primanjkuje.

Letošnja zima ni klasična zima

Snega je manj kot običajno, lepega vremena je na pretek. To ustvarja posebne razmere v hribih, ki so lahko nevarne, so pojasnili na GRZS: "Tam, kjer je sneg, ga je malo in je pomrznjen, kjer ga ni, je pomrznjena podlaga in drsi. Oboje je zelo nevarno."

V prvem mesecu novega leta se je do današnjega dne zgodilo kar 37 gorskih nesreč, med njimi štiri s smrtnim izidom. Vse te nesreče so bile posledica padcev in zdrsov. "Gre za dejavnika, ki sta na vrhu lestvice povzročiteljev gorskih nesreč tako pozimi kot poleti," so sporočili z GRZS.

Razlogi, da se zgodi nesreča, pa so različni. Običajno se zgodijo pri sestopih, ko so planinci že utrujeni. "Spotaknejo se ob kamen, korenino, svojo nogo, palico ali pa zdrsnejo in podobno. Dovolj je en napačen korak, en napačen gib, en sam moteč dejavnik," so povedali na GRZS.

Koliko je vreden 'selfi'?

Na GRZS so izpostavili enega zadnjih primerov nesreče v Ipsilon grapi na Vrtači, ki kaže, da lahko tvegamo tudi, ko fotografiramo: "Planinec je hodil s še dvema, ki sta ga opozorila, naj se bolj ukvarja z vzponom in manj s slikanjem. Na Vrtači ni bilo veliko snega, bil je pomrznjen in je zahteval zelo previdno gibanje z derezami. Planinec jih je imel, vendar je med premikanjem, ko je želel fotografirati samega sebe, izgubil ravnotežje in padel. Med padcem je zadel tudi drugo planinko in jo opraskal. Sama sreča je, da s sabo ni potegnil še nje."

Opozoril vseh pristojnih je bilo letos že veliko, vendar opažajo, da so njihove besede pogosto preslišane. Menijo, da bo potreben velik premik v razmišljanju ljudi, da gore niso kraji hitrih odločitev, ampak mesta, kamor se hodi z glavo, maksimalno previdno, načrtovano, vsaj v dvoje in z opremo, ki jo je treba znati tudi pravilno uporabljati.

Zato tudi mi še enkrat izpostavljamo njihov prvi nasvet: "Pred odhodom na pot vendarle dobro preverite razmere. Ne zanašajte se samo na družbena omrežja in forume, ker če so za izkušenega razmere idealne, bodo za manj izkušenega lahko zelo nevarne. Kajti ni enako, če se na določeni točki v gorah znajdeta nekdo z izkušnjami in drugi brez njih."

Reševanje ljudi v gorah in težje dostopnih terenih poleg neprecenljive požrtvovalnosti, humanitarnosti in prostovoljstva naših gorskih reševalcev zahteva tudi njihovo vrhunsko usposobljenost in opremo. Ne glede na vremenske razmere, delovni čas in osebno življenje ne preslišijo klica na pomoč in odidejo v gore z enim samim namenom in ciljem, da rešijo in pomagajo vsem, ki so se znašli v težavah. Zato je prav, da smo v hribih odgovorni, saj bomo na ta način morda preprečili kakšno nesrečo.

"Delo in usposabljanje gorskih reševalcev lahko podprete tudi z donacijo. Ob vsaki donaciji prejmete nalepko Podpornik 2020. Zbrana sredstva bodo namenjena usposabljanju in opremi gorskih reševalcev in Skladu Okrešelj," so sporočili z GRZS in dodali, da nalepke lahko dobite na planinskih društvih ali postajah gorske reševalne službe ali pa donirate na njihov TRR.