'Ljudje bi morali biti sposobni za čim daljše aktivno življenje'

Vlada je v izhodni strategiji predvidela nabor zakonodaje, ki bo, tako meni minister za razvoj Mitja Gaspari, odločilno prispevala, da bo okolje, v katerem bo Slovenija izhajala iz krize, veliko bolj pregledno in primerljivo z ostalimi pomembnimi državami EU. O njej je treba doseči družbeni dogovor, sicer bo kvečjemu slabše, je opozoril in dodal, da moramo ukrepati, sicer bi se nam povečala primanjkljaj in javni dolg. To bi bil nevzdržen položaj, v katerem o sebi ne bi več odločali sami, temveč drugi. A to nam ni potrebno, zato moramo pravočasno ukrepati, je poudaril.

Gaspari je spomnil na nasprotovanje načrtovani pokojninski reformi in dejal, da pogoja za upokojitev ni mogoče določiti pri 40 letih delovne dobe. To bi bilo mogoče trditi, če bi bila pričakovana življenjska doba le 70 do 75 let, je dejal. Ljudje bi morali biti po njegovih besedah sposobni za čim daljše aktivno življenje.

'Študentsko delo – siva ekonomija'

Ob tem je Gaspari pozval, da morajo imeti vse oblike zaposlovanja enake davčne in druge pogoje. Danes ni tako: medtem ko študenti lahko delajo brez plačila davkov, pa upokojenci tega ne smejo, je spomnil. Vlada želi z zakonom o malem delu doseči, da bi študentje predvsem študirali, ne pa delali, je dejal in izrazil pričakovanje, da se bo s tem zakonom zmanjšal obseg sive ekonomije. "Največja siva ekonomija v Sloveniji je uzakonjena, to je študentsko delo," je dejal.

'Kmalu bomo imeli več nadzornikov kot pa tistih, ki jih nadzirajo'

Ob predlogu zakona o nadzoru finančnih inštitucij je direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar izrazil pomislek, da utegnemo imeti kmalu več nadzornikov kot pa tistih, ki jih nadzirajo. Gaspari je sicer dejal, da se je vlada odrekla ideji o združitvi vseh treh nadzornikov v finančnem sistemu, temveč namerava zdaj oblikovati koordinacijo med Banko Slovenijo ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.

Kot izredno pomemben zakon je izpostavil zakon o agenciji za javna naročila, kjer po njegovih besedah prihaja od izredno velikega števila zlorab in oligopolnega obnašanja ponudnikov blaga in storitev. Za javna naročila se letno nameni dve milijardi evrov, zato se splača potruditi, da bi se kakovost in način porabe tega denarja izboljšala, je dejal ter dodal, da se z javnimi naročili ukvarja tisoč ljudi, ki pa so povsem nepovezani.

S stališča normalnega poslovanja podjetij sta zelo pomembna tudi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti te prisilnem prenehanju in zakon o izvršbi in zavarovanju. Prvi je namenjen bolj zaščiti podjetja pred propadom, torej da ima možnost najti dogovor z upniki, medtem ko je namen drugega večja zaščita upnika, je dejal.

Vlada je sicer v izhodni strategiji določila tri razvojne prioritete, to so podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezija ter razvojna prometna in energetska infrastruktura.