Ljubljanski mestni sadovnjaki zaradi vandalizma ne rastejo po načrtih

Javne sadovnjake pretežno zasajajo v bližini vrtičkarskih območij, zaradi vandalizma pa so zasajanje nekoliko upočasnili. Nadaljevali bodo, ko bodo vsa do zdaj zasajena drevesa dovolj velika in bodo obrodila sadove. Mestna občina Ljubljana (MOL) je namreč načrtova, da bodo v javnih sadovnjakih potekali različni dogodki, denimo izobraževanja o obrezovanju dreves.

Prvi javni sadovnjak, v katerem je bilo 128 sadnih dreves, so posadili jeseni 2015 na Grbi. Sadovnjaki so še na Rakovi jelši, v Savskem naselju, na Vojkovi cesti, v parku Muste, nad vrtičkarskim območjem na Grbi in ob novo urejenem vrtičkarskem območju v Vižmarjih. Redno jih oskrbujejo, vendar se zaradi vandalizma sadike v večini sadovnjakov ne razvijajo po pričakovanjih, so pojasnili na MOL.

Vandali so se v obdobju 2016–2017 petkrat znesli nad drevesi

Sadovnjak na Grbi je bil leta 2016 trikrat poškodovan, tako da ni ostala cela niti ena sadika. Iz sadovnjaka v Savskem naselju so aprila 2017 izpulili in odnesli 15 sadik jablan. Sadovnjak na Rakovi jelši je bil poškodovan septembra 2017, ko je bilo polomljenih 11 sadik jablan. V sadovnjaku ob Vojkovi cesti pa so vandali novembra 2017 polomili 54 sadik različnih sadnih vrst.

Na občini so nadomestili vsa poškodovana drevesa in škodo tudi prijavili policiji, vendar jim povzročiteljev ni uspelo najti.

Vandalizem nad sadnimi drevesi se lani in letos tudi zaradi občinskih ukrepov ni ponovil. Z družbeno odgovorno kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto že od leta 2015 poudarjajo pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. Hkrati pa mestni redarji pogosteje nadzirajo teren.

V MOL zasajenih nekaj manj kot 600 sadnih dreves

To so pretežno domače vrste sadnega drevja, denimo domače stare sorte jablan, hrušk, sliv, murve, nešplje, skorša, jerebike, kutine, kakija, asimine, pa tudi oreh in kostanj. Sadna drevesa bodo v polno rodnost prešla šele čez nekaj let, saj so nasadi zasnovani kot travniški visokodebelni sadovnjaki. To pomeni drevesa na višjih podlagah, ki v odrasli dobi ne bodo potrebovala niti opore niti intenzivne oskrbe.

Želijo si, da bi prebivalci spoznali širok nabor sadnih vrst in sort in se seznanili s tem, kako jih je mogoče pridelovati tudi v širšem mestnem okolju. Poleg tega so sadovnjaki namenjeni promociji samooskrbe in sonaravno urejenega sadjarstva v mestu. V sadovnjakih sodelujejo tudi z sadjarskimi in čebelarskimi društvi in skupaj organizirajo izobraževalne dejavnosti. Pri zasaditvi pa jim pomaga oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijskega inštituta Slovenije, ki skrbi za strokovno oskrbo sadovnjakov.