Računsko sodišče nasprotuje posegom vlade in DZ v njegovo neodvisnost

"Kako je organ lahko neodvisen, če ni finančno neodvisen?" se je vprašala predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Podobno so zapisali v protestni izjavi vladi in DZ. "Računsko sodišče kot ustavni organ po svoji naravi in vlogi, ki jo v sistemu državne ureditve ima, mora svoje delo opravljati visoko strokovno, nepristransko, objektivno in izjemno odgovorno," so navedli. Nezagotovljena finančna avtonomija mu po njihovem pojasnilu onemogoča, da svoje pristojnosti izvršuje učinkovito in nemoteno ne glede na vsakokratno personalno sestavo vlade.

Hkrati ruši ravnovesja med vejami oblasti znotraj sistema zavor in ravnovesij. S tem se posega v neodvisen položaj računskega sodišča, ki ima poudarjeno nadzorno funkcijo v ustavnem redu, tudi nad delovanjem izvršilne veje oblasti, so navedli. Vlado in DZ pozivajo, naj pri sprejemanju odločitev upoštevata ustavnopravni položaj in neodvisnost računskega sodišča.

Med drugim so nezadovoljni s sprejetimi spremembami proračuna za leto 2025. Predlog sprememb za računsko sodišče ni spreminjal zneska iz že sprejetega proračuna za leto 2025 v višini 9,11 milijona evrov, kar je bilo dobrih 340.000 evrov več kot po spremembah proračuna za leto 2024. Vendar pa je DZ sprejel koalicijsko dopolnilo, ki je dogovorjena sredstva znižalo za 3,86 milijona evrov na dobrih pet milijonov evrov. Tako so sodišču odvzeli celo sredstva, ki jih potrebuje za osnovno vzdrževanje, so bili kritični na novinarski konferenci.

Pristojnosti, organizacijo in status računskega sodišča natančneje določa zakon o računskem sodišču. Tako iz relevantnih določb ustave kot zakona o računskem sodišču izhaja, da je sodišče vzpostavljeno primerljivo ostalim ustavnim organom. Omenjeni zakon je kot izhodišče za višino plače predsednika računskega sodišča, nadalje pa tudi drugih funkcionarjev, izrecno določil plačo predsednika ustavnega sodišča kot ustavno primerljivega organa.

Po mnenju računskega sodišča sta izvršilna veja oblasti, ki je vodila postopek pri usklajevanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in ga zaključila brez upoštevanja argumentov računskega sodišča, in zakonodajna veja oblasti, ki je zakon sprejela, razvrednotili računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi.

Računsko sodišče je še med zakonodajnim postopkom, ko bi bilo to mogoče preprečiti, načrtovani ureditvi nasprotovalo s pismom z dne 10. oktobra DZ in vladi. Vendar pa ni bilo upoštevano. "S takim posegom v priznani status oziroma družbeni in ustavni položaj je računsko sodišče zaradi nižjega vrednotenja funkcij postalo neprimerljivo z institucijami, s katerimi je po ustavi enakovredno. Na ta način bo postalo tudi manj zanimivo za visoko usposobljene strokovnjake, predvsem revizorje, ki so steber in zagotovilo, da bo institucija tudi v prihodnje lahko delovala zakonito, učinkovito in visoko strokovno," so posvarili.

Nadalje so se dotaknili predloga sprememb proračuna za leto 2025, pri katerem so sodelovali in ga tudi uskladili z vlado. Vendar pa je bilo sprejeto koalicijsko dopolnilo, ki je sredstva za dejavnost računskega sodišča znižalo za 3,86 milijona evrov. Tako so mu odvzeli celo sredstva, ki jih potrebuje za osnovno vzdrževanje, so kritični.

Predsednica računskega sodišča Ahčin je na novinarsko vprašanje, ali znižanje proračunskih sredstev morda vidi kot odziv na ugotovitve računskega sodišča v nekaterih odmevnih primerih, denimo v primeru Litijska, izrazila upanje, da vlada ne dela tako. "Upam, da naša vlada ne dela tako, da bi zaradi ugotovitev računskega sodišča, ki je vrhovni državni revizor, vplivala na njegovo finančno neodvisnost," je odgovorila. A je ob tem pristavila: "Mogoče pa ostaja nekoliko grenkega priokusa in dvom, da to predstavlja kak revanšizem s strani vlade."