Ljubljanska psihiatrija brez odločitve o direktorju, Zalar se ne bo več prijavil

Subotič je napovedal, da bodo razpis za direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana v čim krajšem možnem času ponovili. Predstavitvi obeh kandidatov sta bili sicer zelo kakovostni, je dejal. Kakšno je bilo razmerje glasov v svetu, pa ni želel razkriti. Drugi kandidat sicer javno ne želi biti imenovan.

Zalar je po seji napovedal, da se na ponovni razpis ne bo prijavil. "Če tokrat ni bilo nekega zaupanja v to, da nasilja na psihiatrični kliniki ni, potem nima smisla, to je pač politična odločitev," je dejal v izjavi za medije. To, da ni bil izbran, zanj pomeni olajšanje, je dodal. Klinika je po njegovih besedah 17 let poslovala pozitivno in ni imela nobenega problema, razen očitkov o nasilju, ki jih je označil za namišljene.

"Nekateri mediji niso prenehali z napadi, izmišljevali so si vsebine, ponavljali so ene in iste vsebine in se vedejo kot nedotakljivi. (...) Tudi če naredimo kaj narobe, z veseljem priznamo in popravimo. Nikoli nam niso hoteli objaviti našega prispevka, naše resnice, verjetno bi se morali posluževati drugih medijev, Instagrama in podobno," je prepričan.

Vložili šest odškodninskih tožb 

O nasilju na kliniki so izčrpno poročali na N1. Kot so v sredo opozorili v Društvu novinarjev Slovenije, je vodstvo klinike zoper novinarko Barbaro M. Smajila, odgovorno urednico Katjo Šeruga, podjetje Adria News Production ter izdajatelja Adria News Sarl vložilo šest odškodninskih tožb.

Po navedbah društva tožbe ustrezajo definiciji SLAPP tožb. Še posebej zavržno je po njihovi oceni dejstvo, da napad na medij in njegove novinarke izvaja javna ustanova z davkoplačevalskim denarjem. Da je poraba javnega denarja v primeru SLAPP tožb nesprejemljiva, sta danes poudarili tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Zalar pa je danes znova zatrdil, da so tožbe vložili zaradi neresnic in želje po zaščiti klinike. Na vprašanje, zakaj so vložili šest tožb in ne ene, pa je odgovoril, da zato, ker je medij "konstantno ponavljal eno in isto".

Po sistemskemu nadzoru klinike izpolnili 10 ukrepov

Po poročanju o nasilju je sicer urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu izvedel sistemski nadzor klinike, ki ga je zaključil konec septembra.

V končnem poročilu je navedel, da so nekateri zaposleni izvajali nasilje nad bolniki tako verbalno kot tudi fizično, za kar obstajajo tako dokumentirana gradiva kot tudi verodostojne priče. Kliniki je v odločbi odredil številne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, med drugim, naj na kliniki vzpostavijo mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo bolnikov, so takrat objavili na spletni strani ministrstva.

Rok za izvedbo ukrepov se je iztekel 25. januarja, še nekaj dni pred tem pa so na ministrstvu za zdravje za STA ocenili, da Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana še ni izvedla naloženih ukrepov. Njihova ocena je temeljila na poročilu, ki so ga glede izvajanja ukrepov na ministrstvu od klinike prejeli že 28. oktobra.

Zalar je nato v začetku februarja za medije zatrdil, da je klinika do predpisanega roka izpolnila vseh 10 ukrepov, ki jim jih je naložil urad. Ministrica Prevolnik Ruplova je danes potrdila, da so s klinike prejeli dodatna pojasnila o izvedenih ukrepih. "Smo pri koncu proučevanja. Takoj, ko bomo pripravili odziv, ga bomo poslali svetu zavoda in o tem potem tudi obvestili javnost," je napovedala.

Zalar je naložene ukrepe danes označil za trivialne. "Meni je žal, da nismo šli v upravni spor, ker bi ga 100-odstotno dobili," je dejal. A v spor niso šli, ker da ga je tako prosil nekdanji direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

"Mislim, da je čas, da gre lahko vse v javnost, in zdaj bo tudi šlo. Do zdaj smo se še držali, zdaj pa vidim, da nima smisla, naj pride resnica na dan," je še napovedal.

Svet klinike je na današnji seji obravnaval tudi letno poročilo za leto 2024. Poslovanje je bilo po besedah predsednika sveta pozitivno. Ob tem je Subotič dodal, da je klinika lani beležila okoli 4400 odpustov iz bolnišnice. Med njimi so opravili anonimno anketo, na katero se je odzvalo 2250 bolnikov.

Povprečna ocena zadovoljstva z delom klinike je bila 4,9, je zatrdil Subotič. "To pomeni, da klinika skrbi za varnost bolnika, za zaščito vseh interesov, ki jih mora bolnik imeti, zelo kakovostno," je prepričan.