Ljubljanska kolišča na Unescovem seznamu

Odbor je na seznam svetovne dediščine uvrstil prazgodovinska kolišča okoli Alp, ki zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah, v Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 let pred našim štetjem, ki so pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja.

Kolišča na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi ter natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Zaradi odličnih možnosti natančnega datiranja ostankov arhitekturnih elementov omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadrobni prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju. Hkrati podajajo najboljše znane arheološke vire za prazgodovinske naselbine.

"Unescov seznam svetovne dediščine velja za zelo prestižnega. Slovenija je z uvrstitvijo nanj pokazala, da ima bogato kulturno dediščino, ki je primerljiva z izjemno dediščino na globalni ravni," je povedala koordinatorka za svetovno dediščino Unesca v Sloveniji Špela Spanžel. Po njenih besedah gre za "brand", s pomočjo katerega se lahko Slovenija trži in promovira in ozavešča javnost o dani kulturni dediščini.

Skupini kolišč na Igu sodita v Krajinski park Ljubljansko barje, ki je tudi upravljavec celotnega območja. Ključno pri vpisanih spomenikih je namreč, da imajo zagotovljeno dolgotrajno fizično in pravno zaščito. Spanžlova je omenila, da je posebnost slovenskih kolišč, ker niso vidna. Na Igu se kolišča nahajajo v travniku in zaradi ranljivosti niso dostopna. "Ključno za Slovenijo je, da bomo koliščarsko kulturo poskušali predstaviti s pomočjo najdb, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Ljubljana," je pojasnila in dodala, da bogate najdbe z lokacij na Igu in drugih lokacij, na katerih so bile opravljene raziskave, pripomorejo k razumevanju celotne koliščarske kulture.

Muzeji imajo že sedaj vzpostavljena vodstva in prirejajo delavnice na temo koliščarstva, prav tako so že organizirana vodstva po krajinskem parku na Barju. Nekatere države, ki poleg Slovenije sodelujejo pri projektu, so se odločile, da bodo napravile reprodukcije kolišč in jih na ta način predstavile javnosti. V Sloveniji pa se še dogovarjajo o tej možnosti.

V družbi Škocjanskih jam

Slovenija je imela do zdaj na seznamu svetovne dediščine vpisane samo Škocjanske jame kot naravno vrednoto. V letih 2009 in 2010 je odbor obravnaval skupno serijsko nominacijo Španije, Slovenije in Mehike z naslovom "Živo srebro in srebro. Almadén in Idrija s San Luis Potosíjem", ki ni dobila zadostne podpore za vpis. Odbor je izglasoval odlog vpisa celotne nominacije s priporočilom, da države vnovič preučijo in predložijo revidirano nominacijo, kar sta Slovenija in Španija storili januarja letos. Skupna nominacija "dediščina živega srebra" je v postopku evalvacije in bo pred odborom spet junija 2012.