Ljubljanska avtopralnica: 62 ur na teden, grožnje in odvzem dokumentov?

Indijski delavci, ki so delo opravljali v avtopralnici, so po poročanju TV Slovenija zaradi hudih groženj pobegnili, dva sta pomoč poiskala pri Delavski svetovalnici. Bivali so v prostorih delodajalca, po pričevanju enega izmed njih pa je pomočnik direktorja tudi sredi noči vinjen prihajal v njihove spalnice. Delavcem naj bi tudi grozil, da njihov delodajalec pozna visoke in lokalne politike ter Policijo in Slovensko vojsko. Ob prihodu v Slovenijo naj bi 12 indijskim delavcem odvzeli potne liste, nazaj pa naj bi jih dobili dan pred obiskom inšpekcije za delo. Da pride inšpekcija, so v podjetju po poročanju televizije slutili že dan prej. Po končanem inšpekcijskem nadzoru naj bi jim potne liste ponovno odvzeli, prestrašeni delavci pa so poklicali policijo.

Direktor družbe Amonte Semir Hajdarpašić, ki sicer ni želel pred kamero, je za TVS vse očitke zanikal. Prepričan je, da gre za poskus skupinskega izsiljevanja tujih delavcev, saj pravi, da so vse od začetka izražali zadovoljstvo nad delovnimi pogoji, nato pa kar naenkrat zahtevali višje plače in izginili. Ocenjuje, da so delavci podjetje izkoristili za nadaljevanje poti proti severu Evrope. Kot so še poročali, so finančna uprava, inšpektorat za delo in Policija konec julija ločeno opravili nadzor v podjetju, a postopki še niso zaključeni.

Kot so pojasnili na Inšpektoratu za delo, je v tem primeru IRSD pozval druge pristojne organe, da so skupaj opravili nadzor pri delodajalcu, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, in na več lokacijah: "Nadzor smo opravili takoj, ko je bil znan delodajalec, pri katerem naj bi prihajalo do kršitev. Informacije, ki jih je IRSD prejel, in so pri nas zbudile sum na trgovino z ljudmi, pa smo še isti dan, ko smo jih prejeli, posredovali za to pristojni Policiji. IRSD je pri delodajalcu opravil preglede tako s področja delovnih razmerij kot s področja varnosti in zdravja pri delu, med drugim smo preverili tudi bivanjske pogoje delavcev. Glede slednjega nismo ugotovili nepravilnosti, vsi postopki IRSD pa v tem nadzoru še niso zaključeni, inšpektorji na podlagi prejete dokumentacije nadaljujejo s pregledom in preverjajo morebitne kršitve, zato več informacij za zdaj ne moremo dati. Vsekakor pa bomo ukrepali v skladu z ugotovitvami in svojimi pristojnostmi. "

V Delavski svetovalnici kritični do inšpektorata

Po besedah Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice "delodajalec v tem primeru očitno nekaj ve, kaj se dogaja glede morebitnih nadzorov". Kot je ocenil za 24ur.com, če delavec dela 62 ur na teden in inšpekcija pri nadzoru ne ugotovi nobenih nepravilnosti, težava očitno ni delavec, ampak inšpekcija: "Inšpektorji se skrivajo za papirji, a vedno se najdejo mehanizmi, kako ugotoviti nepravilnosti." Delodajalec se je na obisk očitno pripravil, če pa je bil na obisk inšpekcije pripravljen že preventivno, hipotetično z navidezno urejenimi papirji, tudi to marsikaj pove o delodajalcu, opozarja.

V zadnjih letih so na takšne zgodbe največkrat opozorili v Delavski svetovalnici, nekaj primerov so razkrili tudi mediji, kaj pa inšpekcija? Kot komentira Lukić, je vse skupaj tragikomično: "Življenjske zgodbe delavcev moramo učinkovito reševati, a mi nismo nadzorni organ, pri zbiranju dokazov moramo biti izredno natančni, medtem ko inšpekcijske službe očitno ne vedo, kam se obrniti. Skrbi me, kje dobivajo informacije, saj se sprašujem, kakšno vlogo ima inšpektorat, če informacije do njih ne pridejo." 

Pričakuje, da bodo inšpekcijske službe zdaj pregledale zapiske, kaj je v potencialnem neskladju, inšpekcijske službe naj uskladijo svoje delo in ukrepajo – če ne bodo ukrepali, bo ta primer dober zgled za slabe delodajalce, je sklenil.

Mesec: Inšpektorat mora obrniti metode dela, inšpekcija bi morala biti tista, ki zazna takšne zgodbe

O primeru je v ponedeljek z inšpektorji za delo govoril tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. "Rekli so mi, vse je v redu, naš odzivni čas je bil en dan. Ko smo prišli tja, pa je bila stvar pospravljena. Delavcev ni bilo na delovnih mestih, nobenih kršitev nismo mogli zaznati," je povzel srečanje in dodal, da se inšpektorji zdaj ukvarjajo s tem, kako iz pričevanj delavcev sestaviti kazenske ovadbe.

Inšpektorat mora po njegovi oceni obrniti metodo dela. "Problem je, da take zgodbe vedno zaznajo nevladne organizacije in preiskovalni novinarji. Inšpekcija bi morala biti tista, ki take zgodbe zazna," je prepričan Mesec. Strinja se z Lukićem, da je treba vzpostaviti mešane inšpekcije in sistem rednega nadzora.

"Imeli smo dva taka primera. V obeh smo skozi pogovor z inšpekcijo želeli videti, kašna je njihova metoda dela in kako oni razumejo problem. Jaz sem prišel do zaključka, da ga ne razumejo," je bil kritičen. "Ne izključujem možnosti menjav na vrhu inšpekcije, predvsem pa bo treba spremeniti metodo dela," je dodal Mesec.