FOTO: Ljubljančani med čistejšimi prebivalci Evrope

Raziskavo European Green City Indeks, ki jo je družba Siemens pripravila v sodelovanju z raziskovalnim oddelkom revije The Economist, Economist Intelligence Unit, je vodstvo slovenskega Siemensa še pred predstavitvijo v glavnem mestu Danske predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani.

Kot je pojasnila Martina Merslavič, gre za prvo celovito in neodvisno primerjavo 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okoljsko trajnost. Ljubljana se je uvrstila na 19. mesto, v skupini prestolnic vzhodne Evrope pa so se pred njo uvrstila mesta Vilna, Riga, Varšava in Budimpešta.

Najvišje na lestvici so se uvrstila nordijska mesta, na rep pa Sofija in Kijev. Okolju najbolj prijazno mesto je, kot omenjeno, Koebenhavn, sledijo pa Stockholm, Oslo, Dunaj, Amsterdam, Zürich, Helsinki, Berlin, Bruselj, Pariz in London. Pred Ljubljano so se uvrstili še Madrid, Vilna, Rim, Riga, Varšava, Budimpešta in Lozbona.

Tretji po izpustih na prebivalca

Ljubljana je najboljši rezultat dosegla v podkategoriji neposrednih emisij ogljikovega dioksida (CO2) na prebivalca, kjer je po količini emisij tretje najčistejše mesto; uvršča se za Oslom in Carigradom. Dobre rezultate je slovenska prestolnica dosegla tudi v kategorijah transporta, kakovosti zraka in na področju okoljskega upravljanja.

Sicer pa je raziskava pokazala, tako Merslavičeva, da imajo skoraj sva mesta nižje emisije CO2 na prebivalca od povprečja evropske sedemindvajseterice, ki znaša 8,46 tone letno. 23 od 30 mest ima cilj za zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev. Več kot polovica prebivalcev v raziskavo vključenih mest bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo, dve tretjini mest pa aktivno promovira zelene oblike transporta. Povprečna količine mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov, 24 mest pa uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov.

Problem puščanje vodovodov in nerecikliranje opdadkov

Kot je poudarila Merslavičeva, pa v analiziranih mestih v povprečju še vedno ena tretjina ljudi uporablja avto za prevoz na delo, delež energije iz obnovljivih virov je majhen in znaša le 7,3 odstotka, kar je bistveno manj od evropskega cilja za povečanje obnovljivih virov na 20 odstotkov v letu 2020. Le slaba polovica mest aktivno promovira uporabo zelene energije, problematično sta tudi puščanje vodovodov in majhen delež recikliranih odpadkov.

Kot je še razvidno iz raziskave, je povezanost med uvrstitvijo na lestvici in gospodarskimi razmerami v posameznimi državami izrazita, na razvrstitev pa vplivajo tudi zgodovinska dejstva. Medtem med velikostjo mest in okoljsko prijaznostjo ni nobene povezave, je pa uvrstitev povezana z aktivnostjo civilne družbe. Na okoljske politike novih članic EU je imel vstop v unijo pozitiven vpliv, pri uvrstitvi pa je pomembna tudi lokacija posamezne države oz. razpoložljivi viri.