Ljubljana zasijala v mavričnih barvah: 'To je praznik in protest za skupnost'

Od Metelkove ulice do Kongresnega trga se je po cestah prestolnice vila dolga reka ljudi. Nekateri odeti v žive barve, spet drugi z bleščicami ali perjem, tretji nekoliko manj vpadljivi. Mladina in starejši, nekateri otroci tudi v spremstvu staršev. "To je praznik in protest za skupnost. Če ne že prej, pa lahko vsak posameznik to zagotovo začuti, ko se sprehodi po lastnem mestu, lastnih ulicah," je po zaključku povorke povedala Neža Oder, direktorica zavoda Koroška Pride.

Čeprav nekoliko netipičen protest, pa kljub vsemu ne smemo pozabiti, kaj je parada ponosa v svoji osnovi. "Po eni strani je seveda tudi zabava in praznovanje naše raznolikosti, a v osnovi je parada vedno bila in bo tudi ostala protest," je jasna predstavnica za stike z javnostmi Parade ponosa Katja Štefanec. Kljub nasmejanim obrazom, veselemu vzdušju, živahni glasbi in mavricam je bila parada vseeno shod, ki je svet opozarjal na neenakosti, s katerimi se sooča LGBTIQ+ skupnost. "Tukaj smo, zahtevamo enakopravnost in spoštovanje," je bilo njihovo glavno letošnje vodilo.

Neenakosti pa obstajajo tudi med manjšinami znotraj skupnosti. "Mavrična skupnost je zares mavrična," je dejal predsednik športnega društva Out in Slovenija Andrej Pišl in s tem opisal njeno raznolikost. "Če so se pravice širše gejevske in lezbične skupnosti nekako izboljšale tekom let, pa so še posebej tiste v trans, interspolni, pa tudi biseksualni skupnosti postavljene na stranski tir. O njih se manjkrat govori ali pa se o njih govori z neko distanco. Raznolikost te skupnosti bomo lahko praznovali takrat, ko bodo vsi glasovi slišani in spoštovani," je jasen.

'Pomlajena' parada

Svojega sporočila pa svetu niso predajali le z besedami in transparenti. Da zahteve protestnikov ne bi ostale neslišane, je poskrbelo tudi, po mnenju nekaterih, rekordno število udeležencev. Neuradne ocene pravijo, da naj bi se festivala udeležilo okoli 5000 oseb. Na uradne številke bo sicer treba počakati še teden dni. Štefančeva medtem opaža, da je na paradi vsako leto tudi več mladih. "Povprečna starost udeležencev se niža," je dejala.

Mladostno starostno sestavo so opazili tudi številni drugi udeleženci parade. Med njimi je bil 63-letni Britanec Graeme Deas, ki se je parade udeležil s partnerjem. "Presenečen sem nad tem, kako mladi so vsi. Opažam, da se parade ni udeležilo veliko LGBT oseb moje starosti. Na londonski paradi ponosa je nekoliko drugače, tam je veliko več starejših oseb," je dejal.

Da je sploh v zadnjih letih vse več mladih pripadnikov skupnosti, je sicer po mnenju sogovornikov med drugim posledica vse večje ozaveščenosti med mladimi. Mladih LGBTIQ+ oseb je bilo sicer po mnenju Pišla vedno v izobilju, vendar pa se te velikokrat niso počutile dovolj varno, da bi se razkrile. "Fenomenalno se mi zdi, da so nekateri otroci na parado prišli v spremstvu staršev. Sam si tega zase nisem nikoli predstavljal," je dejal.

Občutek varnosti pa po mnenju Štefančeve ob tem vpliva tudi na to, da osebe svojo spolno usmerjenost razkrijejo pri vse bolj rosnih letih. "Pri tem veliko pomagajo pozitivna reprezentacija v medijih, naši dogodki in naše aktivnosti, naš trud, da zagotavljamo varne prostore v šolah. Vsaka takšna pozitivna izkušnja lahko predstavlja življenje ali smrt za neko mlado LGBT osebo," je poudarila.

'Močna in upanja polna parada'

Vse to pa sogovornike navdaja z upanjem v prihodnost sveta. "Mladi prihajajo tudi na pozicije odločanja, zaradi česar je upanje na napredek," dodaja Pišl. A mladi niso edina svetla zvezda, ki skupnosti kaže upanje. "Letos spremljamo nekoliko drugačno politično situacijo, kot smo jo leta poprej. V naši skupnosti moramo biti še posebej pozorni, da spremljamo odločevalce pri odločanju glede naše skupnosti," pravi Neža Oder. "Čas je za mavrični glas," so vzklikali udeleženci festivala in ta glas želijo, da je slišan tudi v novoizvoljeni vladi.

Še lani so sicer na festivalu opozarjali na škodljive politike Slovenije, ki se je spogledovala s tistimi na Madžarskem in Poljskem. Zdaj zahtevajo izboljšanje. "Čutimo tudi, da bomo v novi vladi dobili sogovornice in sogovornike. Zato smo tudi pripravljene, da bomo lahko skupaj delali in v naslednjih štirih letih naredili napredek na področju LGBT pravic," je dejala Štefančeva, ki je letošnjo parado ocenila za močno in polno upanja.

Glavno sporočilo vladi je bila jasna in glasna zahteva po enakopravnosti, prav tako tudi po spoštovanju. Čez štiri leta bo sledila evalvacija, je Društvo parada ponosa napovedalo v sporočilu za javnost. Upajo, da bo ta pokazala bolj odprto družbo ter da so LGBTIQ+ osebe v Sloveniji obravnavane enakopravno in enakovredno.

Direktorica koroške parade je ob tem opozorila tudi na problematika mavrične skupnosti ne bi smela ostati "mehka tema" – nekaj, kar se odmika na rob politike in kar se obravnava šele, ko je poskrbljeno za ostala področja. "Ogromna razlika je seveda tudi med Ljubljano in ruralnimi območji Slovenije. Zato je zelo pomembno, da kljub temu, da smo ljubljanska parada ponosa, naslavljamo tudi potrebe skupnosti iz vasi in manjših mest," ob tem na težave mavričnih posameznikov v ruralnih predelih Slovenije opozarja Štefančeva.

Možnosti za izboljšave seveda so, priznava tudi obiskovalec iz Londona, ki pa je bil nad ljubljansko parado navdušen. "Bila je nekoliko zmedena, ampak zato toliko bolj avtentična. V Britaniji ti skušajo vedno nekaj prodati," je pojasnil. Komentiral pa je tudi varnost skupnosti v Sloveniji. "S partnerjem sicer nisva počela ničesar razvratnega, sva si pa naklonjenost izkazovala z držanjem za roke," je dejal 63-letnik. "Nisem imel občutka, da bi bila zaradi tega pretirano obsojena ali ogrožena. Za roke sva se zato držala, kolikor sva se lahko," je še dodal.