Slovenija

Ljubljana: Rušenja kulturnih znamenitosti

Ljubljana, 30. 08. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Barbara Janežič
Komentarji
0

Kar nekaj starih stavb v glavnem mestu, ki veljajo za kulturne znamenitosti - med njimi so Kolizej, cukrarna in Šumi - bo v prihodnjem letu ali dveh temeljito spremenilo svojo podobo. To pa je v javnosti sprožilo precej negodovanja, saj bi morale, po mnenju nekaterih, te stavbe ostati take, kot so, le da bi jih obnovili.

ŠUMI

Namesto Šumija naj bi postavili multikino in stanovanjsko zgradbo (Foto: POP TV)
Namesto Šumija naj bi postavili multikino in stanovanjsko zgradbo (Foto: POP TV) FOTO: POP TV

Prva na seznamu porušenih bo stavba Šumija v centru Ljubljane. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo treba ohraniti arhitekturno vrednost, bo na tem mestu zraslo nekaj čisto drugega. "Predvidoma naj bi tam nastal nov objekt, velik kompleks s površino približno 40 tisoč kvadratnih metrov, v katerem bodo stanovanja, poslovna zgradba in relativno velik multikino," je povedal Sergej Racman iz KD holdinga. Milijone evrov vreden projekt naj bi bil delo arhitekta Borisa Podrecce.

KOLIZEJ

Morda bo usodo Kolizeja, še preden se bodo ljudje uspeli dogovoriti, zapečatila narava. (Foto: POP TV)
Morda bo usodo Kolizeja, še preden se bodo ljudje uspeli dogovoriti, zapečatila narava. (Foto: POP TV) FOTO: POP TV

Boris Podrecca sodeluje tudi pri natečaju, ki naj bi preoblekel Kolizej, kjer je največ dvomov v obnovo stavbe prav zaradi dotrajanosti. "Že izkušnje v Posočju kažejo, da je težko zagotavljati potresno varnost pri novih objektih. Pri tako starem, dotrajanem in slabo vzdrževanem objektu je pa zagotovitev potresne varnosti v Ljubljani, ki je, kot vemo potresno močno ogrožena, praktično nemogoča," pojasnjuje Mojca Kraševec iz Prevent Investa.

Občinski načelnik za kulturo Blaž Peršin
Občinski načelnik za kulturo Blaž Peršin FOTO: POP TV

A tudi tu so se pojavile ideje, da je treba staro konjušnico ohraniti, češ, da ima zgodovinski in kulturni pomen. Da je popolna prenova nesprejemljiva in podobno.

Blaž Peršin, načelnik oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana pravi, da je treba dobro preveriti in pretehtati, kaj je potrebno očuvati, kaj je pomembno za mestno arhitekturo in kaj pomeni napredek. "Vsa dediščina ni zlato in vsaka nova arhitektura ne pomeni nujno presežka," pravi Peršič.

CUKRARNA

V cukrarni je umrlo pol slovenske moderne. Zdaj že leta umira tudi sama. (Foto: POP TV)
V cukrarni je umrlo pol slovenske moderne. Zdaj že leta umira tudi sama. (Foto: POP TV) FOTO: POP TV

Tudi stavba stare cukrarne je eden izmed spomenikov neprecenljive kulturne dediščine, ki jih ima Ljubljana. Vendar pa ta stavba zaradi denacionalizacije že vrsto let nima pravega lastnika. Mesto je letos za njeno vzdrževanje spet namenilo 40 milijonov tolarjev, zgolj za to, da so, ker je nevarna za obiskovalce, zazidali vse vhode in postavili odre za zaščito pred odpadajočo opeko. Kaj bo s stavbo, v kateri sta zaradi vlage in neživljenskih bivalnih razmer že pred stoletjem umrla Kette in Murn, pa še vedno ne zna povedati nihče.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10