Predlog ustavne obtožbe zoper premierja Šarca brez zadostne podpore DZ

Nezadostno podporo predlogu SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja Marjana Šarca, ker da ni poskrbel za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, je sicer pokazala že poslanska razprava.

V večurni razpravi na današnji seji DZ sta predlogu odrekli podporo koalicija in Levica. NSi se je vzdržala glasovanja. Za ustavno obtožbo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali poslanci SDS in SNS.

Predlog SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja Šarca bi bil sicer izglasovan, če bi ga podprla večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Kot je v uvodu v razpravo pojasnil Tomaž Lisec (SDS), Šarcu očitajo, da je kršil ustavo in opustil dolžno ravnanje, ker kot premier ni poskrbel, da bi vlada in vladni poslanci uresničili odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Šarcu predlagatelji tudi očitajo, da za uresničitev ustavne odločbe ne poskrbi iz ideoloških razlogov.

Ob tem je Lisec opozoril, da je ustavo in ustavne odločbe treba spoštovati, ker tako zahteva pravna država in ker je ustava tudi nad predsednikom vlade. V SDS in SNS so zato predlagali sprejetje sklepa, s katerim bi DZ ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil ustavo in da mu tako preneha funkcija.

Šarec: Možna rešitev ni le ena

Premier Šarec je na današnji seji DZ zavrnil očitke, ki so jih v predlogu ustavne obtožbe nanj naslovili poslanski skupini SDS in SNS. Zagotovil je, da odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja ne bodo ignorirali. A kot je poudaril, možna rešitev ni le ena.

Po Šarčevih besedah je šolsko ministrstvo že pripravilo več različic možnih popravkov zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Spomnil je, da so spremembe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja uvrščene tudi v normativni delovni program vlade za letos, z datumom uveljavitve 1. septembra, ministrstvo za izobraževanje pa je popravke zakona uvrstilo med prioritete, je dejal. Zato ni nobenega razloga za očitke, da je kot premier opustil dolžno ravnanje in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi, je dodal.

Predlagateljem je Šarec tudi očital, da svoje predloge ustavne obtožbe vsakokrat oprejo na temo, s katero želijo le eno, to je razdvajati javnost. Izrazil je željo, da bi se institut ustavne obtožbe v prihodnje uporabljal za zadeve, ki resnično ogrožajo ustavni red.

Že predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ je sicer pokazala, da predloga SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja Šarca ne bodo podprle koalicijske LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Podporo predlogu je odrekla tudi Levica, NSi pa je napovedala, da se bo glasovanja vzdržala.

V delu koalicije so ob tem problematizirali predvsem uporabo instituta ustavne obtožbe.

Poslanec LMŠ Brane Golubović je opozoril, da se ustavna obtožba po svetu uporablja predvsem za neposredno izvoljene funkcioniranje, kot je na primer predsednik države, le redko kje pa tudi zoper predsednika vlad. Ocenil je, da bi bilo gradivo, ki so ga pripravili predlagatelji obtožbe, morda kvečjemu primerno za interpelacijo.

Golubović je tudi zanikal očitke, da bi Šarec opustil dolžno ravnanje, ker da ni nič naredil za uresničitev ustavne odločbe. "V normativnem programu vlade za leto 2019 je zapisano, da bo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na vladi sprejet najpozneje 28. marca in nato takoj poslan v DZ," je spomnil.

Poslanec SD Matjaž Han je opozoril, da je institut ustavne obtožbe v demokratičnih državah rezerviran za zelo hude kršitve zakona in ustave pri opravljanju funkcije predvsem predsednika države in tudi predsednika vlade, zato se v svetu uporablja zelo poredko in premišljeno. V poslanski skupini SD so po Hanovih besedah prepričani, da Šarec očitanih kršitev ni zagrešil. Predlog ustavne obtožbe je zato predvsem "načrtovan politični dogodek, ki ga režira tista politična opcija, ki ji ustreza, da se v državi pogovarjamo o izrednih razmerah, negotovosti, kaosu in strahu," je dejal in dodal, da je to "gumb do jedrskega orožja, za katerega si v SD želimo, da ga ne bi bilo treba nikoli sprožiti."

Igor Zorčič (SMC) se je odzval na očitek, da Šarec ni prekinil neustavnega stanja glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vprašal se je, kako bi lahko Šarec prekinil takšno stanje, če pa ni zakonodajalec: "Tožite napačno institucijo, saj glede na naš ustavni red zakonodajna funkcija pritiče DZ in ne vladi, še manj predsedniku vlade." SDS pa je očital, da v svoji "stari maniri zlorablja institute", ki jih ponuja naša zakonodaja, saj je do zdaj neuspešno vložila že več ustavnih obtožb. Dejal je, da je SDS v preteklosti večkrat kritizirala ustavne odločbe, zdaj pa se skuša predstaviti kot nekdo, ki se bori za ustavne vrednote in ustavni red.

V SAB ocenili, da je financiranje zasebnega šolstva izkazalo za izrazito politično in ideološko vprašanje

V poslanski skupini SAB so še pred glasovanjem sporočili, da ustavne obtožbe, ki sta ju vložili SDS in SNS, ne bodo podprli. Po besedah Maše Kociper način uresničitve ustavne odločbe, ki si ga v primeru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje želi SDS, ni edini način za odpravo neustavnosti. Opozorila je, da se je financiranje zasebnega šolstva izkazalo za izrazito politično in ideološko vprašanje.

Kociprova je opozorila tudi na nevarnost siromašenja javnega šolstva v dobro zasebnega, kar po njenih besedah vodi v dodatno razslojevanje družbe. Predlagateljicama ustavne obtožbe je očitala nenačelnost glede uresničevanja odločb ustavnega sodišča. Spomnila je, da je bila SDS udeležena v vseh dosedanjih ustavnih obtožbah v zgodovini slovenske države.

Franc Jurša (DeSUS) je zanikal očitek SDS in SNS, da se Šarčeva vlada ne zaveda nujnosti uresničitve odločb ustavnega sodišča. Dejal je, da ustavna obtožba po nepotrebnem jemlje čas, ki bi ga vlada lahko namenila za odpravo neustavnosti. Ocenil je, da je obtožba neutemeljena in napovedal, da je v poslanski skupini zato ne bodo podprli. 

V Levici predlog obtožbe razumejo predvsem kot pritisk desnice na javno šolstvo

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da v poslanski skupini zavračajo utemeljenost ustavne obtožbe in je ne bodo podprli. Po njegovih besedah obtožbo razumejo predvsem kot pritisk desnice na javno šolstvo. Dodal je, da je izhodišče obtožbe, ki sta ju vložili SDS in SNS, v škodljivi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, katere "škandalozni cilj je bil manj javnega šolstva".

Kordiš je poudaril zavzemanje Levice za javno šolstvo, ki po njegovih besedah edino zmore zagotoviti sekularni kurikulum in vsem enako dostopno šolstvo. Ugodno javnofinančno stanje v državi bi bilo treba izkoristi za revitalizacijo javnega šolstva, ne pa za njegovo siromašenje v dobro zasebnih šol, je dejal. Zavzel se je tudi za spremembo 57. člena ustave, ki bi prinesla jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom.

Na drugi strani pa so bili v večjem delu opozicije kritični do tega, da ustavna odločba glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah še vedno ni uresničena. V SDS in SNS odgovornost pripisujejo Šarčevi vladi, ki po njihovem mnenju zavlačuje. S tem po besedah Branka Grimsa (SDS) premier in koalicija s tem, ko se izogibata uresničitvi odločbe ustavnega sodišča, kršita temeljne vrednote, ki predstavljajo jedro pravne države, najrevnejšim otrokom pa tako preprečujeta dostop do najbolj kakovostne izobrazbe.

Zmago Jelinčič (SNS) je pojasnil, da so se predlogu ustavne obtožbe premierja pridružili iz načelnega razloga, to je, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati. Po njegovem mnenju je Šarčeva vlada prelomila obljubo, da bo v primeru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje poskrbela za odpravo neustavnosti. Dodal je, da bi morala vladajoča politika prenehati s selektivno obravnavo odločb ustavnega sodišča.

Ljudmila Novak (NSi) je glavno odgovornost za neuresničitev ustavne odločbe pripisala prejšnji vladi Mira Cerarja. Opozorila je na nedopustnost politične prakse, ko se ustavna odločba uresniči le, če ustreza koaliciji. Po njenih besedah bi morala Šarčeva vlada najprej poskrbeti za uresničitev ustavne odločbe, nato pa se posvetiti morebitnemu nadaljnjemu spreminjanju zakona. Že pred tem je sicer napovedala, da v poslanski skupini ustavni obtožbi "ne bodo nasprotovali".

Poslanci so se danes večinoma strinjali, da je treba odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah uresničiti, so pa bila deljena mnenja o tem, kako to naredili. Poslanska razprava se je v veliki meri ukvarjala z vprašanjem, v kolikšni meri mora država financirati zasebno šolstvo. V SDS in NSi so prepričani, da je treba javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah, to je v celoti, ker da je tako določilo tudi ustavno sodišče. Po drugi strani pa so v SD napovedali, da ne bodo pristali na način uresničitve ustavne odločbe, ki bi šel v smeri izenačevanja financiranja javnih in zasebnih šol, ter dodali, da so mogoče tudi druge rešitve.

Predlagatelji: Šarec še naprej vztraja pri neenakosti in dopušča diskriminacijo otrok

V uvodni dopolnilni obrazložitvi predloga ustavne obtožbe je sicer Tomaž Lisec spomnil, da je med programskimi izhodišči koalicijske pogodbe navedeno, da bo delovanje koalicije in vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na enakosti pred zakonom. Kljub temu pa se je vlada novembra lani v svojem mnenju k predlogu spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je za uresničitev odločbe ustavnega sodišča v DZ vložila SDS, odločila, da predlogu nasprotuje. Mnenju so nato sledili vladni poslanci in spremembo zakona za seji DZ zavrnili.

Slednje pa je po mnenju predlagateljev odgovornost Šarca. Ker ta kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje in usmerjanje dela vlade, ni poskrbel za uresničitev štiri leta stare odločbe ustavnega sodišča, je po mnenju Lisca kršil ustavni red. "Ustava je nad zakoni, je nad vami in nad nami. In če mi ne spoštujemo zakonov, kako lahko potem pričakujemo od državljanov in državljank, da jih bodo spoštovali," je dejal.

Po prepričanju predlagateljev je Šarec tudi opustil dolžno ravnanje, saj bi moral ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča. Namesto tega pa še naprej vztraja pri neenakosti pred zakonom in dopušča diskriminacijo otrok, ki se šolajo v javnoveljavnih programih zasebnih osnovnih šol, pravi Lisec. Omenjeni programi so namreč zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča še naprej financirani nižje kot javnoveljavni programi v javnih šolah, kar bi moral zakonodajalec glede na ustavno odločbo popraviti.

Lisec: Šarec ustave ne spoštuje zaradi ideologije njegovih koalicijskih partnerjev in njega samega

Lisec je ob tem opozoril, da so odločbe ustavnega sodišča za zakonodajalca zavezujoče, pri tem pa navedel tudi mnenje nekdanje predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat. Ta je po njegovih besedah med drugim dejala, da se v pravni državi vprašanje, ali bo zakonodajalec ustavno odločbo izvršil v roku, ne bi smelo postavljati, saj gre za ustavno obveznost in odgovornost, rok za odzivnost pa da je vedno dovolj dolg.

Ustave in obveznosti, ki mu jih ta nalaga, Šarec sicer po prepričanju Lisca in predlagateljev ne spoštuje zaradi ideologije "njega samega in ideologije njegovih koalicijskih partnerjev". Ob tem je spomnil, da je vlada zelo pohitela, ko je bilo treba uresničiti ustavno odločbo glede omejitve odškodnin za izbrisane. "Pri zakonu, ki je predsedniku vlade po volji, se rešitve predlagajo hitro, na drugi strani se pri zakonu, s katerim se predsednik vlade očitno ne strinja, ne naredi nič," je dejal Lisec.

Šarec: Odločbe ustavnega sodišča ne bomo ignorirali

Premier je ugotavljal, da predlagatelji ustavne obtožbe nenehno ponavljajo in obračajo nekaj istih stavkov, večkrat pa spomnijo tudi na besede, ki jih je izrekel v času kampanje pred predsedniškimi volitvami, češ da je vse sodbe treba spoštovati, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. "Moje stališče danes ni prav nič drugačno, še vedno sem prepričan, da je sodbe in ustavne odločbe treba spoštovati, a pri meni ne gre zgolj za besede, pač pa tudi dejanja," je dejal.

Šarec je zagotovil, da bo vlada sodbe spoštovala, tudi to o financiranju zasebnih osnovnih šol. Ministrstvo za izobraževanje je že pripravilo več različic možnih popravkov zakona, je pojasnil in pri tem poudaril, da ni nobenega razloga za očitke, da je kot predsednik vlade opustil dolžno ravnanje in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi. Spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so uvrščene v normativni delovni program vlade za letos z datumom uveljavitve 1. septembra. Ministrstvo pa je popravke zakona uvrstilo med prioritete.

Na očitek, da kot predsednik vlade vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo javno veljavni program na zasebnih šol, je odgovoril, da bi šlo za diskriminacijo, če starši teh otrok ne bi mogli vpisati v eno od šol iz javne mreže, a to možnost imajo. "Diskriminacija, ki jo morda vidim sam, tiči drugje: da vpisni pogoji v javnih in zasebnih šolah niso enaki," je dejal.

'Skušam si predstavljati vaš odziv, ko ne bo šlo za katoliško, pač pa za osnovno šolo katere druge veroizpovedi'

Predsednik vlade je tudi poudaril, da je zagovornik javnega šolstva, kar pa ne pomeni, da komurkoli odreka pravico do zasebnega izobraževanja. A prepričan je, da je javno šolstvo s svojo univerzalno dostopnostjo pomemben element družbe, celo preveč pomemben, da bi ga prepustili izključno trgu. "Sam tudi ne sodim med tiste, ki so prepričani, da je vse, kar je zasebno, tudi nujno boljše, večvredno in bolj učinkovito," je poudaril in noče, da bi se javnim šolam lepilo negativne etikete in izničilo njihov pomen. Slovenske javne šole so po njegovih besedah dobre, kar kažejo tudi rezultati mednarodnih raziskav.

"Skušam si predstavljati vaš odziv, ko ne bo šlo za katoliško, pač pa za osnovno šolo katere druge veroizpovedi, recimo muslimanske. Kaj bo takrat," je vprašal premier. Predlagateljem pa je očital, da so vsakokrat doslej svoj predlog ustavne obtožbe oprli na temo, s katero so želeli le eno, razdvajati javnost. Glede na njihova pretekla ravnanja, pa ga preseneča njihova skrb za neuresničene ustavne odločbe.

"Lahko me napadate, žalite, mi očitate zraven še krivdo vsaj za razpad Demosa leta 1992 v Dolskem. Lahko me poskušate predstavljati kot del ne vem kakšne elite, ki uničuje državo. Lahko tvitate do onemoglosti in naprej, s pravimi ali lažnimi profili, če vas to sprošča. Vedno ste trdili svoje, če so bila dejstva drugačna. Če so bila drugačna, toliko slabše za dejstva," se je na predlagatelje še obrnil Šarec. "Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani zveze komunistov. To veste vi. Čudno pa je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino," je še dodal.