Z njim smo se pogovarjali tudi o drugih političnih pritiskih, o mafijskih umorih oziroma o tem, kako varni smo v Sloveniji pred kriminalom, pa tudi, ali trgovina z drogo še vedno cveti, glede na številne aretacije preprodajalcev z mamili. "Če se po nasilnih kaznivih dejanjih primerjamo z drugimi evropskimi državami, lahko rečem, da je Slovenija varna država," pravi Lindav.
Po izrednem nadzoru, ki ga je na zahtevo nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar opravilo notranje ministrstvo, je svoje postopke in ukrepe zdaj predstavila še Policija. Ugotovili so, da je šlo za kršitve zakonov, podzakonskih predpisov in pravil stroke. Na strokovne nepravilnosti so opozorili 63 uslužbencev Policije, 13 policistov sumijo, da so storili kazniva dejanja, med njimi so tudi štirje vodstveni delavci. Z ugotovitvami so seznanili tudi Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, kjer pa so že prej prejeli tudi poročilo ministrstva.
Kot so nam sporočili s tožilstva, so zaradi obsežnega slikovnega in pisnega gradiva postopki zoper policiste še v preiskavi. Na naše vprašanje, kakšen epilog so dobile vložene kazenske ovadbe in prijave oškodovancev na protestih, pa odgovarjajo, da so zavrgli 12 zadev, kjer je šlo v glavnem za policiste, ki so v enoti pisali plačilne naloge in v času protesta niso bili na terenu. Večino prijav zoper policiste, ki pa so bili na terenu in so uporabili prisilna sredstva zoper posameznike ali množico, pa še obravnavajo.
Boštjan Lindav, kako danes vidite svoje sodelavce v luči tega, kar se je dogajalo na protestih in kar je pokazal izredni nadzor? Se lahko kaj takšnega še kdaj ponovi?
Hočemo ali nočemo, moramo si priznati, da je Policija v okviru varovanja protestov storila vrsto napak, nepravilnosti, v določenih primerih tudi nezakonitosti. Priznanje sebi in ljudem bo prvi korak na poti ponovne vzpostavitve normalnega odnosa med Policijo in ljudmi. Na drugi strani policiste vedno poskušam razumeti tudi kot ljudi, osebe s svojimi problemi in težavami, in kot taki so seveda lahko tudi utrujeni in naveličani stalnih pritiskov z vseh strani, kar pa ne opravičuje morebitne nestrokovnosti, nezakonitosti. Poročilo Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) obravnava manjši segment varovanja protestov, kjer je dejansko prihajalo do vrste napak, in te smo že začeli odpravljati.
Na drugi strani pa je bilo to obdobje, ko so policisti praktično dnevno opravljali varovanja. Ko k temu dodamo še opravljanje rednih nalog Policije, povečano število policistov na varovanjih shodov, kamor so se vozili iz najbolj oddaljenih krajev naše države, lahko razumem, da so bili utrujeni, naveličani in mogoče je do določenih napak prihajalo tudi zaradi tega. Pa naj to ne bo videti kot opravičevanje dejanj policistov, želim samo objektivno prikazati stanje. In najpomembnejša je prav objektivnost.
Prepričan sem, da večina policistov ni bila vesela, ko so morali skoraj vsak dan stati pred stavbo Državnega zbora, pred vladno palačo in podobno. Ob tem pa se seveda samo po sebi postavlja vprašanje, ali je bilo takrat dejansko potrebno tako obremenjevati policiste in ali je vsa varovanja res morala opraviti takšna množica policistov.
Osebno lahko rečem, da se je v letih 2021 in 2022 zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo. Policija je po nareku takratnega vodstva Policije klecnila pod pritiskom politike. Osebno sem bil razočaran, podobno kot številne moje kolegice in kolegi. Zato sem ob prevzemu vodenja Policije z veliko odgovornostjo izpostavil, da verjamem, da bomo zaposleni v Policiji, več kot osem tisoč nas je, storili vse, da povrnemo zaupanje v Policijo ter da bo Policija ponovno postala zaveznica naroda. Vsi imamo namreč skupen interes. To je varnost, od katere je odvisna kakovost naših življenj. Zato smo se v Policiji z vso resnostjo lotili dela, nismo si zatiskali oči pred storjenimi napakami in čaka nas še veliko dela.
Veseli pa nas, da je javnost naše delo prepoznala in nas po dobri polovici leta nagradila s ponovnim dvigom zaupanja v naše delo, kar nas opogumlja za naprej. Upam, da do takšne situacije ne pride nikoli več, ne zaradi ljudi in ne zaradi policistov.
V poročilu o nadzoru smo lahko brali, da je šlo za nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev. Pa za neupravičeno odstranitev mirnih protestnikov, neupravičeno izstreljevanje plinskih nabojev na mirno množico, da ne govorimo o sporni uporabi vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso kršili javnega reda. Vaš komentar?
Prvi vtis po prebranem poročilu je bil seveda popoln šok. Na plan udarijo čustva, kot so bes, razočaranje, želja po zadoščenju. Vendar je lahko prvi vtis zavajajoč, izkrivljen, preveč pod vtisom in kot tak neobjektiven ter lahko povzroči nove krivice. Ali poprava krivic, napak in zmot v preteklosti opravičuje nove krivice, se vprašam.
V notranjevarnostnem postopku in postopku preveritve strokovnosti izvedenih nalog policistov na protestih so bile potrjene nepravilnosti, ki jih je v poročilu o izrednem nadzoru nad delom Policije ugotovila nadzorna skupina na Ministrstvu za notranje zadeve. V Policiji smo poročilo natančno analizirali, kontaktirali Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva – vse s ciljem realizacije usmeritev ministrice. Pri tem smo določene ugotovitve direktorata popolnoma potrdili, v manjšem delu pa se naša stališča razlikujejo, in to smo poskušali tudi ustrezno argumentirati.
Strokovne nepravilnosti smo že začeli odpravljati. V sklopu izpopolnjevanja in usposabljanja s področja izvedbe pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo bomo do konca meseca organizirali in izvedli usposabljanje za policiste, ki izvajajo preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev in ocenjujejo njihovo uporabo. Pri tem bomo posebno pozornost namenili pravilnemu evidentiranju uporabe prisilnih sredstev v uradnih zaznamkih in pravilnemu načinu odprave pomanjkljivosti evidentiranja uporabe prisilnih sredstev na način, da bo zagotovljena sledljivost izvedenih popravkov.
Končni rezultat tega dela so predkazenski postopki, ki jih vodi Posebni oddelek na SDT, predlogi sprememb zakonske ureditve, spremembe internih pravil, dodatna usposabljanja, vse s ciljem, da možnost takšnih napak zmanjšamo na minimum.
Glede nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v izrednem nadzoru, o doslednem spoštovanju zakonskih določil pri uporabi prisilnih sredstev proti množici, zlasti določb o izdajanju odredb policijskih vodij, ukazovanju in opozarjanju množice pred uporabo prisilnih sredstev, o profesionalni in strokovni komunikaciji med policisti ter o odnosu do udeležencev zbiranj, smo v načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za izvedbo pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo za leto 2023 prioritetna usposabljanja vključili že v januarju.
Policisti: "Dej, naj mečejo plinska sredstva, no, štirikrat je bilo že naročeno ..."
Nadzor je opozoril tudi na nezakonita pridržanja, policisti naj ne bi imeli pravne podlage za nekatera pridržanja in uporabo prisilnih sredstev, šlo naj bi za nezakonite posege v človekove pravice in podobno. Bi lahko rekli, da so stvari povsem ušle izpod nadzora? Lahko situacija na protestih tako preseneti policiste, da odreagirajo v nasprotju z zakonodajo?
Vzrokov za takšno situacijo je brez dvoma več, nekatere sem opisal že zgoraj in so povezani s povsem človeškimi dejavniki, kot so utrujenost, naveličanost, mogoče v določenih primerih neizkušenost in strah. Kljub vsemu je treba vedeti, da nikomur, niti policistom, ni lahko stati nasproti tako veliki množici. Vsako varovanje shoda ima seveda različne dimenzije zagotavljanja varnosti, policisti morajo hkrati skrbeti za varnost protestnikov, za varnost drugih ljudi in, ne nazadnje, za lastno varnost in varnost sodelavcev.
Policisti pri opravljanju policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli, in sicer glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja. Nemalokrat se morajo odločiti hipno, pod vtisom okoliščin, takrat pa lahko ukrepajo tudi napačno in nesorazmerno.
Pri tem seveda zelo hitro pride do nepredvidljivih zapletov in izkušenost vodstvenih kadrov je seveda bistvenega pomena, nezanemarljiva pa je tudi izkušenost policistov. Poveljevanje mora biti jasno definirano, kot velik problem se je pokazalo tudi povratno obveščanje s terena, ki nudi podatke za odločanje vodij v štabu. Vse to so segmenti, kjer bomo poskušali narediti korak naprej, še bolj natančno definirati določene postopke, policistom dodatno pojasniti uporabo prisilnih sredstev zoper množico ... čaka nas veliko dela.
Nadzorniki so izpostavili tudi komunikacijo med policisti, ki so spodbujali uporabo plinskih sredstev ... 'dej, naj mečejo plinska sredstva, no, štirikrat je bilo že naročeno' ... je bilo slišati na posnetkih. Na drugi strani pa ugotovitev, da recimo na zadnjem protestu oktobra 2021 v nekem trenutku na Kongresnem trgu sploh ni bilo pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev, ker na posnetkih ni bilo videti nobene kršitve, kaj šele množične kršitve javnega reda. Kako to komentirate?
Popolnoma se strinjam, da komunikacija med policisti v določenih primerih ni bila strokovna in primerna, v določenih primerih je bila celo žaljiva. Pri opravljanju policijskih nalog se policisti pogosto srečujejo na eni strani s pričakovanjem, da bodo uspešno opravili policijsko nalogo, na drugi strani pa z zelo pomembnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil, kot je recimo načelo sorazmernosti. Tako morajo policijski vodje in policisti na kraju, pri vsakokratni izvedbi policijskega pooblastila, ugotavljati, ali razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, še obstajajo.
Če denimo zaradi velike dinamike dogajanja, stresa, pomanjkanja izkušenj v takšnih situacijah in drugih okoliščin niso dovolj pozorni tudi na časovni segment načela sorazmernosti, lahko pride do situacij, kot ste jih navedli. Vse to pa seveda vpliva tudi na izražanje policistov, ne nazadnje so tudi policisti ljudje, ki imajo čustva.
V primeru uporabe prisilnih sredstev na Kongresnem trgu smo ugotovili razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Tudi ta prijava kaznivega dejanja bo odstopljena Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, v nadaljnji predkazenski postopek.
Sicer pa že pripravljamo spremembe na tem področju, tako spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije kot tudi internih pravil.
Nadzorniki menijo, da bi bilo smiselno, da se v bodoče omeji vstop notranjemu ministru, državnim sekretarjem in drugim politikom, da prihajajo v operativne štabe Policije v času varovanja tako zahtevnih dogodkov. Predvsem zaradi zaupanja v neodvisno delo Policije. Pripravljate kakšna nova navodila?
Politika in politiki, ne glede na status, seveda nimajo kaj početi v operativnem štabu Policije, ko ta izvaja svoje naloge. Še manj seveda sme politika vplivati na sprejemanje odločitev v konkretnih primerih. V operativnem štabu, kjer se sprejemajo odločitve o delovanju Policije, ob konkretnem večjem varnostnem dogodku, mora glavno in edino besedo imeti stroka. Delo v operativnih štabih je seveda zelo zahtevno in kakršnikoli obiski tam povzročajo zgolj in samo motnjo. Če pa se vmešavajo še v sprejemanje odločitev, pa je to najboljši recept za katastrofo.
Policija je v lanskem letu obravnavala nekaj več kot 49.800 kaznivih dejanj.
V pripravi so spremembe in dopolnitve Pravil o delovanju operativnih štabov Policije, ki bodo med drugim uredile tudi to področje. Predlog sprememb in dopolnitev teh pravil je trenutno v fazi usklajevanja z MNZ.
Ste imeli morda kakšne pomisleke, da se je v vseh teh postopkih komu od policistov zgodila krivica? Ne nazadnje, šlo je za množične dogodke, hipne odločitve, ogrožanje varnosti, morda je kdo tudi skupinsko odreagiral drugače, kot bi sicer, če bi sam odločal, kako se bo odzval na kakšnega protestnika.
Vse okoliščine v povezavi z reakcijami policistov, ki jih navajate, so možne in ob takšnih dogodkih tudi do neke mere pričakovane. Dejstvo je, da je ocenjevanje izvajanja posameznih postopkov, njihovo analiziranje in hipotetično preigravanje scenarijev bistveno lažje, ko to počneš v miru svoje pisarne, kot pa sprejemanje hipnih odločitev v dejanski situaciji.
Kot sem že rekel, ne bi želel, da bi morebitne krivice, nezakonitosti ali nestrokovno ravnanje Policije zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja povzročili nove krivice, tokrat policistom. Zato smo zelo natančno preučili vse navedbe v poročilu, ponovno pregledali na te dogodke vezano gradivo, opravljali razgovore, vse s ciljem objektivnega ugotavljanja okoliščin, pri tem pa tudi odlično sodelujemo s tožilstvom.
Tudi odločitve o uvedbi disciplinskih postopkov sem zato vezal na ugotavljanje vseh znakov kaznivih dejanj, do česar bo prišlo ob vložitvi ustreznega akta državnega tožilstva. Menim, da je to največji garant, da ne bi komurkoli storili krivice.
Vedno obstaja možnost, da se je posamezni policist pod vplivom delovanja preostalih policistov odločil in ravnal drugače, kot bi ravnal, če bi se sam znašel v podobni situaciji. Zato pa je zelo pomembno, da policijski vodje s pravilnim vodenjem policistov zagotovijo zakonito, strokovno in tudi enotno delovanje policistov. Da odredijo uporabo primernega sredstva za dosego ustavno dopustnega cilja, kot je vzpostavitev javnega reda, da sproti spremljajo sorazmernost uporabljenih sredstev ter da se hitro odzovejo na spremenjene varnostne razmere in odredijo prekinitev uporabe prisilnih sredstev, kadar ni več razlogov za njihovo uporabo.
Pa vendar, v Policiji zagovarjamo zakonitost in strokovnost opravljenih nalog. To pomeni, da od vsakega policista pričakujemo tudi odgovornost za svoja ravnanja.
Na koncu poročila o nadzoru so zapisani tudi predlogi, kaj vse je treba spremeniti na področju zakonodaje in internih aktov ter katere ukrepe, ki bodo preprečili, da bi do takšnih anomalij prihajalo v prihodnosti, bi bilo treba sprejeti. Kaj trenutno že pripravljate?
V Policiji pripravljamo spremembe pravil, ki določajo delovanje operativnih štabov, usmeritve s področja taktike delovanja Policije pri uporabi prisilnih sredstev zoper množico ter predlog sprememb in dopolnitev Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), kjer tvorno sodelujemo z notranjim ministrstvom. Predlog, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, med drugim predvideva pisno evidentiranje odredbe za uporabo prisilnih sredstev zoper množico ter preklic takšne odredbe, evidentiranje prenosa odredbe pristojne osebe za uporabo prisilnih sredstev zoper množico na izvedbeno raven, prepoved uporabe vodnega curka s primesjo plinskih sredstev, drugačen način evidentiranja uporabe prisilnih sredstev zoper množico, krepitev neodvisnosti delovanja komisij direktorjev policijskih uprav in generalnega direktorja Policije, za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev in drugih policijskih pooblastil.
Politika ima vedno želje po kadrovanju v Policiji
Ogromno je bilo že napisanega in povedanega o političnih pritiskih prejšnje oblasti, ki je zamenjala popolnoma vse ljudi na vodstvenih položajih v Policiji in jih umaknila v tacenske pisarne, tudi vas. Dolgo ste čakali, da se vsi skupaj vrnete nazaj na svoje položaje, da se politika umakne iz Policije in se da prednost stroki. To so bile ne nazadnje tudi velike predvolilne obljube. Zdaj menda že spet vsi čakate, da boste zamenjani in pripravljate škatle, da se boste ponovno selili. Govori se, da obstajajo neki seznami, koga je treba zamenjati ... Večkrat mi kdo reče, da se z uslužbenci Policije ravna kot s fikusi, ki se jih prestavlja iz pisarne v pisarno.
Za druge sodelavce ne vem, sam pa se na položaju vršilca dolžnosti generalnega direktorja popolnoma zavedam, da sem zamenljiv, predvsem ob dejstvu, da sem vršilec dolžnosti. In znakov, da to drži, je bilo v zadnjih mesecih veliko. Pošteno povedano, škatel, ki sem jih prinesel iz Tacna, nisem še niti razpakiral.
Policijsko delo je v prvi vrsti strokovno delo, ki zahteva izkušene vodje na vseh treh nivojih organiziranosti. Kot v vsaki organizaciji se tudi v Policiji kadrovske menjave odražajo v funkcioniranju organizacije, kar se še posebej pozna pri menjavah na vodstvenih delovnih mestih. Vsaka menjava vodstva zahteva določen čas, da se zaposleni privadijo na spremembe, nov način funkcioniranja organizacije, medsebojnih odnosov. Na drugi strani pa človek, ki je postavljen na tak položaj, v relativno kratkem času niti ne more izpeljati svojih vizij, se izkazati, razen če je bil tja postavljen zgolj zato, da bo počistil teren, ki ga bo nato zasedel nekdo drug.
Za normalno delo Policije sta nujni njena stabilnost in kontinuiteta. Pri tem ima pomembno vlogo tudi politika, ki se mora zavedati pomena in vloge Policije v družbi kot tiste profesionalne in karierne varnostne sile, ki zagotavlja varnost ljudem. Je pa na drugi strani tudi odgovornost Policije, še posebej njenega vodstva, da to svoje poslanstvo v družbi tudi udejanja.
Policija kot izredno pomemben državni organ je v zadnjih treh letih doživela že preveč zamenjav vodstva – pet generalnih direktorjev oziroma vršilcev dolžnosti v tako kratkem obdobju kaže na neresnost ali pa namerno slabenje.
Ste s svojo kandidaturo za mesto prvega policista v državi računali tudi na to, da vas bo obvarovala nova zakonodaja, ki se je napovedovala in ki naj bi poskrbela, da imenovanje in razrešitev generalnega direktorja ne bi bila več odvisna od vsakokratne volje politike?
Moja pričakovanja ob nastopu funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja ostajajo enaka takrat in danes – da odločevalci ustvarijo pogoje in nastavke za nemoteno, učinkovito in razvojno usmerjeno delovanje Policije, neodvisno od vsakokratne volje vladajoče politike. Policija je visoko strokovna služba, ki zahteva kontinuiteto dela, vodenja in razvoja. Nisem pa imel nobenih pričakovanj glede svojega imenovanja, verjamem le, da lahko s svojo ekipo, ki sem si jo izbral, vrnem Policijo med ljudi, to je na mesto, kamor tudi spada. In javnomnenjske raziskave kažejo, da smo na dobri poti, čeprav nekateri ocenjujejo drugače.
Želje po političnem kadrovanju v Policiji so stalnica. Uslužbenci pa zaradi tega izgubljajo motivacijo za vodstvene funkcije. V Policiji gradijo kariero 20, 30 let, vemo, kako potekajo napredovanja v tem sistemu, ni bližnjic. Ko pridejo do najvišjih položajev, pa postanejo tarče kadrovskih zamenjav, ni več pomembno, kaj znajo in kako uspešni so bili. Umakne se jih v neko pisarno, postanejo svetovalci in ne morejo več opravljati svojega strokovnega dela. Drži, da je precej razočaranja med vašimi sodelavci? Poznam jih kar nekaj, ki resno razmišljajo o odhodu iz Policije ...
Problem je večplasten in se ga da rešiti zgolj z jasno zakonsko opredelitvijo o načinih imenovanja na vodstvena delovna mesta, kriterijev za zasedbo takšnih delovnih mest in uvedbo kariernega sistema v Policijo. Ko po 30 letih dela v Policiji zasedeš javno izpostavljeno delovno mesto, te seveda iz takšnih ali drugačnih razlogov, ki so največkrat povsem izmišljeni, želijo 'popredalčkati' in te začnejo povezovati z določeno politično stranko, strici iz ozadja ali pač s tistim, kar jim takrat ustreza.
To doživljam tudi sam, čeprav sem svojo kariero gradil zgolj in samo s predanim in strokovnim delom ter ogromno odrekanja v zasebnem življenju. In takšne zgodbe so v Policiji prepogoste. V določenih primerih tudi na povsem operativni ravni – človeku nalepijo etiketo, zgolj za namen osebne in strokovne diskreditacije in s tem povezane zahteve po kadrovski zamenjavi oziroma kaznovanju. Normalno je, da takšne stvari povzročijo razočaranje, padec motivacije, v določenih primerih pa tudi težave v osebnem življenju.
Policija je v treh letih zamenjala že pet generalnih direktorjev.
Za ta poklic sem se odločil, ker verjamem, da policistke in policisti, ki delo opravljajo odgovorno, delajo svet boljši, bolj urejen in zato tudi pravičnejši. Da so to državni uslužbenci, ki ljudem predvsem pomagajo in jih varujejo. Zato sam pri opravljanju svojega dela nikoli nisem sledil nobenim drugim, še manj osebnim interesom. Menim, da je pot, ki smo jo začrtali, pravilna, ne nazadnje verjamem, da so to prepoznali tudi ljudje.
Pri napredovanju znotraj sistema pa se seveda najdejo tudi bližnjice, vendar pa zaposleni to opazijo in običajno takšne stvari za seboj potegnejo nezadovoljstvo v kolektivu, anonimke in podobno. Zato to predstavlja problem predvsem za vodjo, ki to omogoči.
Je pa zanimivo, da večina javnih uslužbencev nima teh težav oziroma ovir na karierni poti. Vsaj večina ljudi, ki delajo v različnih ustanovah, zavodih in institucijah. Njihova delovna mesta politikov ne zanimajo, zato jih nihče ne odstavlja in degradira, normalno opravljajo svoje funkcije, ne glede na to, kdo je na oblasti, in niso deležni nobenih političnih pritiskov. Kdo bo sploh še želel kandidirati za najvišje položaje v Policiji, če je potem njegova kariera odvisna od politike?
Verjamem, da je v Policiji veliko sposobnih kariernih policistov. Žal se že srečujemo s problemom zasedanja vodstvenih delovnih mest, tudi na primer pri pomočnikih komandirjev, saj praviloma policisti, ki bi takšna delovna mesta morali zasesti ob premestitvi, izgubijo nekaj plačnih razredov. Podobno je stanje pri premestitvah z lokalnega na regijski nivo ter tudi z regijskega na prvi nivo organiziranosti Policije. Ob tem je seveda pomembno, da se odgovornost z zasedbo takih delovnih mest poveča.
Kot že rečeno, pa lahko to presežemo le z jasno zakonsko opredelitvijo o načinih imenovanja na vodstvena delovna mesta, kriterijih za zasedbo takih delovnih mest in vpeljavo kariernega sistema v Policijo.
Kakšne rezultate je Policija dosegla v lanskem letu, s čim se lahko pohvalite?
Ko sem nastopil funkcijo, smo si skupaj z najožjo ekipo sodelavcev postavili cilje, ki jim sledimo. Prvi je bil vsekakor povrnitev zaupanja ljudi v Policijo in javnomnenjske raziskave kažejo, da smo na pravi poti, saj smo Policijo iz negativnih številk na lestvici zaupanja dvignili na četrto mesto.
Aktivno sodelujemo pri pripravi sprememb zakonodaje, pripravljamo podzakonske predpise, uspeli smo vzpostaviti spoštljiv in konstruktiven dialog s stanovskimi in veteranskimi združenji ter obema sindikatoma.
Nadaljujemo s posodabljanjem opreme in policijskih vozil, nabavo novih vozil, policijskega helikopterja, električnih koles in ostalega.
Generalni državni tožilec Drago Šketa mi je v intervjuju dejal, da bodo na tožilstvu prioriteta korupcijska kazniva dejanja, ker smo zelo slabi na tem področju, ljudje korupcije enostavno ne prijavljajo, in pa sovražni govor, ker je veliko prijav na to temo. Kaj bodo vaše prioritete za to leto?
Prioritete dela Policije so opredeljene v letnem načrtu dela Policije in drugih strateških dokumentih, v prvi vrsti je to preprečevanje nasilja v družini, femicida ter nasilja med vrstniki. Na področju gospodarske kriminalitete je še vedno v ospredju preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj, kjer pomembno vlogo vidim ravno v Nacionalnem preiskovalnem uradu, za katerega lahko rečem, da se ponovno ukvarja prav s temi kaznivimi dejanji.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v lanskem letu obravnaval 126 kaznivih dejanj, kriminalisti so podali ovadbe za 71 kaznivih dejanj, 55 zadev pa zaključili s poročilom na pristojno tožilstvo, saj na podlagi zbranih obvestil ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Med 71 ovadbami je kar 62 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, nastala škoda oziroma protipravno pridobljena premoženjska korist pa znaša več kot 61 milijonov evrov. Delež gospodarske kriminalitete v obravnavanih kaznivih dejanjih tako znaša kar dobrih 87 odstotkov.
Glede na to, da smo imeli pred kratkim tudi pri nas mafijski umor, vsaj tako se zdi na prvi pogled, ko je na Viču prišlo do obračuna med kriminalnimi združbami – sredi belega dne, sredi naselja – se seveda vsi sprašujemo, kako varni smo še v Sloveniji. Se morda k nam selijo prizori iz ZDA? Je mafijskih združb in poslov pri nas morda bistveno več, kot se nam zdi?
V policijski terminologiji ne poznamo besedne zveze mafijski umori, ampak govorimo o umorih, ki so nastali kot posledica obračunov med pripadniki kriminalnih združb. V Sloveniji namreč kriminalne združbe ne delujejo po istem principu kot denimo mafija v Italiji. Nekaj več kot 10 odstotkov ubojev in umorov je izvršenih kot posledica različnih kriminalnih aktivnosti. Do tovrstnih dejanj lahko pride iz različnih vzrokov oziroma motivov, lahko gre za koristoljubje, maščevanje, objestnost ali pa za boj za prevlado med kriminalnimi združbami.
Od leta 1991 je ostalo nepreiskanih 26 primerov vseh ubojev in umorov, kar predstavlja približno odstotek in pol vseh izvršenih kaznivih dejanj. Kriminalistične preiskave v vseh nerešenih primerih se nadaljujejo.
Če se po nasilnih kaznivih dejanjih primerjamo z drugimi državami v EU, lahko rečem, da je Slovenija varna država. Na osnovi mednarodne statistične primerjave obravnavanih kaznivih dejanj je razvidno, da smo po številu umorov, posilstev, ropov, kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, tatvin motornih vozil in številu kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost znatno pod povprečjem števila kaznivih dejanj na 100 tisoč prebivalcev.
Po številu vlomov, tatvin in številu kaznivih dejanj posebno hudih, hudih in lahkih telesnih poškodb pa smo v okviru evropskega povprečja na 100 tisoč prebivalcev. Statistično primerjavo pripravlja Eurostat (statistični urad EU), ki zbira podatke od držav članic, na podlagi skupne metodologije, da so podatki medsebojno primerljivi.
Hkrati pa spremljamo še odmevno sojenje članom Kavaškega klana, kjer prav tako lahko slišimo stvari, ki nas strašijo. Takšnih dogodkov pač nismo vajeni. Izjemno varovanje na sodišču, neobičajno poostreno varovanje obtožencev tudi na poti iz sodišča do zapora, v spremstvu številnih policistov in vozil s sirenami. Kot v filmu. Je v takšnih okoliščinah morda potekala tudi kriminalistična preiskava zoper člane te kriminalne združbe? So bili kriminalisti kdaj ogroženi? Je kdo potreboval varovanje?
V zadevi Kavaški klan je NPU maja 2021 podal kazensko ovadbo zoper 48 osumljencev, in sicer za kazniva dejanja, povezana z drogami, orožjem ter hudodelskim združevanjem.
Kriminalistična preiskava je bila izjemno obsežna, predvsem pa zelo zahtevna za preiskavo, saj so osumljenci delovali na način, da je bilo zbiranje dokaznega gradiva zoper njih močno oteženo. Prav tako smo zaznali, da obstoječa zakonodaja več ne sledi novim načinom delovanja kriminalnih združb, saj jih z obstoječimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi ni več mogoče učinkovito preiskovati oziroma je to povezano z nesorazmernimi težavami.
Osumljenci kaznivih dejanj so v lanskem letu povzročili za več kot 228 milijonov evrov škode.
To še posebej velja pri nadzoru komunikacijskih sredstev članov kriminalnih združb, saj ne uporabljajo več klasične mobilne telefonije. Še posebej pa preseneča, da so bili nekateri člani izredno nasilni in brezkompromisni pri maščevanju, saj so v ločenem kazenskem postopku osumljeni tudi storitve kaznivega dejanja umora, ovadbo je konec leta 2021 prav tako podal NPU. So pa v teku še predkazenski postopki glede umora in poskusov umorov na območju Slovenije.
V Policiji se zavedamo, da so naši zaposleni, predvsem policisti in kriminalisti, zaradi narave svojega dela, pri katerem se pogosto srečujejo z najrazličnejšimi ljudmi, tudi nevarnimi, izpostavljeni večjemu tveganju ogroženosti. Zato imamo izdelan učinkovit sistem zaščite ogroženih delavcev in njihovih družinskih članov, ki obsega vrsto različnih ukrepov. Zavedamo so, da so naši zaposleni, njihovo zadovoljstvo in predvsem varnost kot predpogoj za dobro opravljeno delo, največ, kar imamo, in v to vlagamo veliko truda, energije in sredstev.
V tej zadevi imamo tudi osumljence oziroma skesance, ki so v programu za zaščito prič. Torej, imajo spremenjeno identiteto, živijo v drugi državi, imajo povsem novo življenje. So to zapleteni procesi, ko je treba nekomu povsem na novo urediti življenje, da se ga umakne na varno? Kdo poskrbi za vse to?
V sistemu Policije deluje tudi Oddelek za zaščito prič, ki na podlagi Zakona o zaščiti prič izvaja program zaščite ogroženih prič in drugih oseb, ki so ogroženi zaradi pričanja ogrožene priče, tudi sorodniki. Izvajanje programa poteka v skladu z uveljavljenimi mednarodnimi praksami. Gre za zelo zahtevne naloge. Ob upoštevanju ocene, da gre za visoko stopnjo ogroženosti oseb, in ob upoštevanju, da je Slovenija geografsko majhna država, je treba ogrožene osebe preseliti v tujino, kjer se jih v varnem okolju vključi v novo življenje.
Ob tem je vedno eden od ključnih zaščitnih ukrepov tudi celovita sprememba identitete vseh oseb, ki so vključene v program zaščite. Program traja toliko časa, kolikor je to potrebno, tudi do konca življenja zaščitene osebe.
Še zadnje vprašanje – ali je trgovina z drogo v porastu? Pred kratkim ste bili skupaj z avstrijskimi kolegi uspešni še pri razkritju ene kriminalne združbe, ki je preprodajala mamila. Na hišnih preiskavah ste osumljencem zasegli več kot 800 tisoč evrov gotovine. Posel torej cveti?
Področje prepovedanih drog je za slovensko Policijo pri preiskovanju organizirane kriminalitete med prioritetnimi nalogami, kar se kaže tudi skozi uspešno zaključene kriminalistične preiskave. V zadnjih nekaj letih je bilo zaključenih najmanj 15 takšnih operacij, ki so imele z aretacijami in zasegi velikih količin različnih prepovedanih drog izreden poseg v kriminalno okolje. Nedovoljeno trgovino s prepovedano drogo je skozi oči Policije težko opredeliti na tržni način, na statistični podlagi zasegov v kriminalističnih preiskavah velikokrat ne odražajo realnega stanja na svetovni sceni preprodaje prepovedanih drog.
Zasegi večjih količin prepovedanih drog dejansko nemudoma povzročijo kolaps ponudbe in povpraševanja na trgu, posledično pa gre predvsem za upad izrednih dobičkov kriminalnih združb, saj po podatkih Europola zaslužki organiziranih kriminalnih združb letno dosegajo več kot 100-milijardne zneske, zato je nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami najbolj dobičkonosna in zanimiva za organizirane kriminalne družbe.
O odličnem delu na tem področju pričajo tudi primeri iz februarja, ko so kriminalisti in policisti izvedli 58 hišnih preiskav pri več kot 60 osumljenih in zasegli okoli 2500 sadik konoplje, gojene v prirejenih prostorih. Prav tako 12 kosov različnega orožja z naboji, pa 90 tisoč evrov gotovine, več kot 600 kilogramov konoplje, manjšo količino ostale prepovedane droge. V priporu je še vedno 17 oseb. V drugem primeru je bilo opravljenih 50 hišnih preiskav pri 28 osumljenih, skupaj je Policija ovadila 49 ljudi, za 13 osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, za enega pa hišni pripor.
V tretjem primeru so kriminalisti skupaj s predstavniki Finančne uprave (FURS) zasegli kar 1518 kilogramov predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog. Slovenska policija pa je v sodelovanju s FURS lansko leto zasegla še 677 kilogramov prepovedane droge kokaina.
Policija je v lanskem letu obravnavala več kot 1200 kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Naj dodam, da ne glede na to, kako nekateri manipulirajo z rezultati dela Policije, za dosego svojih ciljev slovenska policija dela odlično. Sestavljajo jo predani policisti in policistke, kriminalisti in kriminalistke ter marljivo strokovno tehnično osebje, vsi skupaj pa delajo v korist ljudi. Seveda ob ogromnem številu nalog, ki jih dnevno opravijo, prihaja tudi do napak, slabe volje pri udeležencih in policistih, ki jih skušamo v največji možni meri odpraviti, nastale zaplete pa rešiti. Najpomembnejše pa je, da slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem ljudem na tem majhnem, a lepem delu našega planeta.
KOMENTARJI (333)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.