Muzej brez lastne hiše oz. primernega in dovolj velikega stalnega razstavnega prostora sploh ne ustreza polni vsebini besede muzej. ''Zbirka ni muzej,'' navaja Inja Smerdel besede Michela Van-Praeta, enega vodilnih sodobnih evropskih muzeologov, ''muzej postane šele takrat, ko se oblikuje kot živ del kulture, ki ji pripada''. Če zbrana, ''zaplenjena'' kulturna dediščina ni dostopna, muzej ne more izpolnjevati ene svojih temeljnih družbenih vlog, ''njenega vračanja''. Dostopnost kulturne dediščine je danes glavna zahteva evropske kulturne politike, opozarja Smerdelova, deklarativno je zapisana tudi v novem slovenskem zakonu o varstvu dediščine.
Slovenija
Likof razstavne hiše SEM
Ljubljana, 17. 05. 1999 19.31 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
0
Ob dokončanju prenove strehe prihodnje razstavne hiše Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) na Metelkovi ulici so muzealci pripravili slovesni ''likof'' z odprtjem priložnostne razstave tkanih teles Ete Sadar Breznikove in glasbo Ane Pupedan. Direktorica muzeja mag. Inja Smerdel, ki se je za gmotno podporo in trud pri prvi fazi prenove zahvalila mestu, ministrstvu za kulturo in gradbenikom, je opozorila, da bo SEM - ''muzeju o ljudeh'' - šele prenovljena stavba omogočila izpolnjevanje njegovega temeljnega poslanstva, da ''človek vrača človeku, kar mu je vzel'', t.j. povedano določno, razstavljanje povečini še zaprtih, deponiranih zbirk, ki si jih muzejski obiskovalci lahko - izbrane - ogledajo zgolj na občasnih razstavah. Muzealcem iz SEG, med katerimi so tudi tri dobitnice letošnjega Valvasorjevega priznanja, je ob likofu v pozdravnem pismu čestital tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, častni pokrovitelj projekta prenove razstavne hiše.