Sokrvje skoraj iztrebilo risa. Bo tokrat vendarle drugače?

S koncem marca se zaključuje mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx, v okviru katerega so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov. 14 od teh se je potrjeno vključilo v populacijo, kar pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja. Rise so na območje Julijskih Alp in Dinaridov doselili iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je nam najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev. 

Kakšno je trenutno stanje?

V času trajanja projekta so zabeležili že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Kar jih najbolj veseli in je za rešitev populacije risa najpomembnejše, je dejstvo, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. povezovalna populacija, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico. Namreč, le povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Če ne bo prišlo do pretoka genov, se bo ponovila zgodba iz leta 1973.

Prvi poskus rešitve risa že leta 1973

Tega leta so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili šest risov s Slovaške. Naselitev je bila uspešna, risi pa so se razširili tudi v sosednje države. Žal pa so ostali izolirani od drugih populacij risa v Evropi, kar je pomenilo, da je po letu 1986 populacija risa – predvsem zaradi parjenja v sorodstvu, pa tudi lova, začela upadati. 

Šele od leta 1993 je ris v Sloveniji zakonsko zavarovana vrsta, da pa bi uspešno okrepili populacijo risa v Sloveniji, ki je bila spet na robu izumrtja, pa je bilo potrebno zasnovati nov projekt doselitve. In tako je pred skoraj sedmimi leti zaživel LIFE Lynx. 

Namesto 20 v naših gozdovih sedaj že okoli 50 odraslih risov

Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da se uspeh projekta lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. "Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili z roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov." 

Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim, opozarja Krofel.

Sokrvje največja grožnja našim risom

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da "se že zdaj vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja." Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bodo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov, če pa se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov, še opozarja Skrbinšek.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz petih evropskih držav - Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Vsa njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu z naslovom Skupaj za rise.