V ljubljanski mestni hiši so na javni dražbi prodali zemljišča za gradnjo poslovno-garažne hiše Šarabon z gradbenim dovoljenjem ter nekaj poslovnih prostorov in kioskov v njeni lasti. Izklicna cena za parcelo Šarabon je bila 407 milijonov tolarjev, medtem ko je v proračunu navedeno, da naj bi zanjo občina dobila 750 milijonov tolarjev.
Razlika med nižjo izklicno ceno in zneskom, ki je kot priliv v občinsko blagajno predviden v proračunu, je pred dražbo navajala k možnosti, da bo gradbena parcela za garažno hišo na licitaciji prodana pod ceno, kot jo je predvidel občinski oddelek za nepremičnine, ki ga vodi Helena Regina. Po neuradnih podatkih pa naj bi "nekdo" vendarle ponudil v proračunu predvideno vsoto denarja. Kdo naj bi bil ta skrivnostni ponudnik, uradno "nihče ne ve", neuradno pa naj bi šlo za konzorcij, sestavljen iz domačega in tujega kapitala.
Stari zemljiški posli pod lupo nadzornikov
Medtem ko občinarji skušajo z odprodajo stvarnega premoženja občine zakrpati finančno luknjo, ki je "nenadoma" zazijala v mestni blagajni, pa naj bi se člani nadzornega odbora MOL spopadli z novimi "podvigi" občinarjev pri upravljanju premoženja.
Minuli teden je mestni svetnik Zelenih Slovenije Mihael Jazbinšek znova opozoril na dogajanje, povezano z zemljiškimi špekulacijami v mestu. Nadzornemu odboru, ki mu predseduje kandidat za gospodarskega ministra v Janševi vladi Tomaž Toplak (SDS), je očital, da ni sposoben ugotoviti, ali je bil nakup zazidanega stavbnega zemljišča v Stožicah opravljen skladno z načeli skrbnega gospodarjenja z javnimi sredstvi.
Predsednik NO Toplak se izmika odgovornosti
Člani nadzornega odbora mestne občine (NO MOL) so namreč v sredo obravnavali tudi problematiko nakupa zemljišča v Stožicah, večina članov pa je podprla predlog, da se županjo pozove k dodatnim pojasnilom v zvezi z očitanimi nepravilnostmi in oškodovanji, ki naj bi izhajala iz te poslovne transakcije.
Za to, da preveri, ali je bil nakup zemljišča v Stožicah opravljen v skladu z načeli dobrega gospodarja, so dali županji na voljo 14 dni. Županja Danica Simšič ima toliko časa na voljo tudi, da nadzornemu svetu posreduje vse pogodbe in drugo razpoložljivo dokumentacijo v zvezi z zemljiščem za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, vključno z oceno morebitno povzročene škode.
Jazbinšek s takšnim sklepom NO MOL ni zadovoljen, saj ima nadzorni odbor po njegovih besedah na voljo "zadostne dokaze, da bi sam sprejel sklep o oškodovanju občinskega premoženja, ne pa da takšen odgovor terja od županje". Predsedniku NO Jazbinšek tudi očita, da skuša Toplak "s tehniko ujemite tatu" krivdo za neuspešnosti pri proračunu MOL za 2004 zvaliti na načelnika oddelka za finance Steva Lekiča.
Občinarji skušajo "zakrpati" stare sumljive posle
Poleg domnevno škodnega ravnanja pri nakupu zemljišča v Stožicah, kjer naj bi stal nesojeni ljubljanski nogometni stadion, pa se nadzorniki mestne občine "v rokavicah" ukvarjajo tudi z domnevno škodno predpogodbo občine z gradbenim gigantom SCT d.d.
Ta gradbena firma namreč mestni občini s predpogodbo prodaja svoje zemljišče v Zeleni jami, ki pa je obremenjeno z nedokončano denacionalizacijo in domnevno škodnim lastninjenjem iz obdobja privatizacije SCT-ja.
Podobnih primerov je še nekaj: od soseske BS3 do spornih postopkov pri gradnji novega poslopja univerzitetne knjižnice, za kar naj bi bili soodgovorni tako prejšnja županja Vika Potočnik (LDS) kot tudi sedanja županska garnitura.
