Organizacija Liberties v poročilu obravnava več področij, na katerih preverja stanje vladavine prava po državah članicah EU. Med njimi so medijska svoboda, sodelovanje državljanov pri oblikovanju politik – predvsem prek nevladnih organizacij – varovalke pred korupcijo in netransparentno porabo javnega denarja ter neodvisno sodstvo.
Na področju svobode medijev poudarjajo, da v številnih državah novinarji vse težje opravljajo svoje poslanstvo. Izpostavili so predvsem Poljsko in Madžarsko, pa tudi Slovaško in Švedsko. V več državah, med katerimi je tudi Slovenija, pa opozarjajo na problem, da ima ozek krog lastnikov medijev velik vpliv nad medijskim prostorom. Po drugi strani pa poročilo Slovenijo izpostavlja kot izstopajočo pozitivno spremembo, ker je nova vlada po izvolitvi aprila lani začela vrsto reform za depolitizacijo javnih medijev in ponovno vzpostavitev njihove neodvisnosti po prevzemu s strani prejšnje skrajno desne oblasti.
Določen napredek je bil opažen tudi na drugih področjih, kot so denimo prizadevanja za preklic in povračilo glob, ki so bile pod prejšnjo vlado nezakonito izrečene državljanom zaradi udeležbe na protestih, ob tem pa poročilo dodaja, da razvoj dogodkov v Sloveniji po menjavi oblasti prikazuje, da države lahko obnovijo demokratično delovanje.
Na področju komuniciranja med vladami in državljani medtem poročilo navaja, da je bilo v številnih državah mogoče opaziti primere omejevanja nevladnih organizacij in pravice do mirnih protestov, pri čemer so oblasti pogosto delovale na podlagi pooblastil, vzpostavljenih za spopadanje s pandemijo, ko so vlade pospešile določene zakonodajne postopke.
Madžarska in Poljska najhujši kršiteljici
Pri varovalkah proti neprimernemu gospodarjenju z javnimi sredstvi poročilo izpostavlja predvsem primere netransparentnosti pri javnih razpisih ali korupcijo, kot najbolj problematična v tem pogledu pa je izpostavljena Madžarska.
Tudi na splošno sta Madžarska in Poljska znova označeni za najhujši kršiteljici, podobno kot v preteklih letih. Oblasti v obeh državah po navedbah poročila še naprej izvajajo vrsto ukrepov, čigar namen je centralizirati oblast, utišati nasprotnike, nadzorovati javno mnenje in otežiti morebiten poraz na prihodnjih volitvah.
"Čeprav je o tem še prezgodaj govoriti, prvi znaki novih vlad v Italiji in na Švedskem kažejo na tveganje usmerjanja v avtoritarnost. Pri obeh novih vladah smo na primer že opazili močno povečanje retoričnih napadov na nevladne organizacije in medije," še navaja poročilo.
Na splošno je tako kot lani opaziti, da si države EU le malo prizadevajo za reševanje težav, ki so bile dokumentirane že v prejšnjih poročilih. Večina držav ni odpravila obstoječih pomanjkljivosti ali pa je dopustila, da so se še poslabšale.
Poročilo Liberties Rule of Law Report 2023 je četrto letno poročilo o stanju pravne države v EU, ki ga je objavila nevladna organizacija Liberties v sodelovanju s 45 partnerskimi organizacijami iz 18 držav članic EU. Za Slovenijo je poročilo na 27 straneh pripravil slovenski Mirovni inštitut, po navedbah Liberties pa gre za doslej najbolj poglobljeno poročilo mreže evropskih nevladnih organizacij o stanju vladavine prava v EU.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.