Levica zahteva razpravo o predlaganih davčnih spremembah

Predloge sprememb zakonov o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb ter davku na dodano vrednost je finančno ministrstvo v petek objavilo na spletnem portalu E-demokracija. Do 30. aprila je mogoče oddati komentarje, nato pa se bo postopek sprejemanja nadaljeval in uveljavitev predlaganih sprememb je predvidena 1. januarja 2022.

Po predlogu se bo splošna olajšava pri dohodnini postopoma do leta 2024 s sedanjih 3500 evrov zvišala na 7500 evrov. "Na prvi pogled gre za všečen ukrep, ki bo koristil vsem davčnih zavezancem. Toda gre za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, daleč najmanj pa tisti z najnižjimi," so danes opozorili v Levici.

Spomnili so, da je v parlamentarnem postopku že predlog zakona o debirokratizaciji, ki prinaša uvedbo t. i. socialne kapice pri bruto plačah nad 6000 evrov. Zaradi tega bo pokojninska blagajna izgubila 120 milijonov evrov, zdravstvena blagajna pa 70 milijonov evrov, zdaj pa vlada predlaga še dodatne davčne odpustke za najbogatejše, so kritični v Levici.

Nasprotujejo tudi znižanju davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov: "To bo koristilo izključno ozkemu krogu 4300 izbrancev iz elitne kaste menedžerjev in najbolje plačanih zdravnikov ter odvetnikov v državi."

Kritični so tudi do znižanja obdavčitve dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov. "Običajni ljudje od tega ukrepa ne bodo imeli praktično nobenih koristi," so zapisali ter dodali, da pa bodo imeli koristi najbogatejši. Daleč največjih odpustkov bodo tako deležni nepremičninski baroni, ki služijo z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov.

Predlagana davčna reforma po oceni Levice ni nič drugega kot obsežna redistribucija bogastva od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo namreč cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države, ki mora poskrbeti za vse enako, ne glede na debelino denarnice.

V Levici ob tem opozarjajo, da je lani zaradi krize, povezane z epidemijo covida-19, zazeval velik primanjkljaj v državnem proračunu, povečal se je tudi dolg države. Če hočemo ohraniti javni pokojninski in zdravstveni sistem ter druge stebre socialne države, bo zato treba zagotoviti nove davčne prilive. Ti bi morali biti po njihovem mnenju takšni, da ne bodo bremenili najšibkejših, temveč premoženje bogatih in dobičke korporacij. "A vlada Janeza Janše očitno stopa na drugačno pot," so ugotovili.