Predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost razburja: koga vse bi ukrep udaril po žepu?

Več kot 10.000 socialno najšibkejšim, ki poleg denarne socialne pomoči prejemajo še dodatek za delovno aktivnost, grozijo še slabše življenjske razmere. Ministrica za delo Ksenija Klampfer namerava namreč ukiniti dodatek za delovno aktivnost, s čimer bo letno prihranila 16 milijonov evrov, a hkrati več kot 10.000 prejemnikom odvzela za življenje nujno potrebnih 50 do 200 evrov mesečno.

A javni pritisk na ministrstvo za delo se stopnjuje. Danes je kar 50 različnih organizacij, med njimi Karitas, Rdeči Križ, Zveza svobodnih sindikatov in mnoge druge ministrico Klampferjevo pozvalo, naj si vendarle premisli in tega dodatka ljudem ne odvzame. Poziv so poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu in danes še članom pristojnega parlamentarnega odbora, ki bo o ukinitvi odločali že prihodnji teden.

Proti rezom v socialne transferje tudi Levica: na 'varčevalnem radarju' najšibkejši

Vlada po mnenju Levice tako vstopa v jesen z izrazito 'antisocialno politiko', ob čemer stranka napoveduje boj proti rezom v socialne transferje. Na 'varčevalnem radarju' vlade so po njihovem predvsem enostarševske družine, 80 odstotkov teh pa predstavljajo matere samohranilke z otroki. Levica med drugim nasprotuje tudi ukinitvi dodatka na delovno aktivnost.

"V Levici ostro nasprotujemo predlaganim antisocialnim ukrepom in napovedujemo boj proti rezom v socialne transferje, ki bodo najbolj ranljivim družinam socialno pomoč še letos znižali tudi za 200 evrov," so v stranki uvodoma zapisali v sporočilu za javnost.

Kot dodajajo, so na 'varčevalnem radarju' vlade predvsem enostarševske družine, družine z enim zaposlenim staršem in vsi delovno aktivni prejemniki denarne socialne pomoči. Po njihovih podatkih bo s tem kar 23.124 oseb prejelo bistveno nižjo socialno pomoč ali pa bodo pravico do pomoči izgubili.

Med drugim nasprotujejo tudi predlogu vlade o ukinitvi dvakratnega letnega usklajevanja socialnih transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin. "To pomeni, da bo zaradi varčevanja na dvig socialne pomoči, otroškega dodatka ali štipendij treba čakati eno leto," dodajajo v Levici. "Ker želi vlada na plečih najrevnejših privarčevati 22 milijonov evrov in jih pahniti še globlje v revščino, bomo v Levici storili vse, da do tega sramotnega ukrepa ne pride," so jasni.

"Vlada Marjana Šarca se je zavezala k boju proti revščini. To je eden ključnih razlogov, da smo jo v Levici podprli. Celo v koalicijski pogodbi je zapisano, da se bo dodatek, ki ga zdaj želijo ukiniti, povečal. A vse kaže, da ta vlada z odpravljanjem revščine ne misli resno. Ravno nasprotno, s tem ko bo najrevnejšim družinam, materam samohranilkam, revnim zaposlenim vzela 200 evrov, bo revščino v Sloveniji poglobila in še povečala socialne razlike v družbi," izpostavlja vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. "Gre za izrazito antisocialne politike, ki gredo predvsem na škodo revnih zaposlenih," je v izjavi za javnost še dodal Vatovec.

Levica: Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo prizadela predvsem revne družine

Ukinitev tega dodatka bo imela po navedbah Levice "katastrofalne" posledice za življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki. Socialno pomoč bo izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno.

Materi samohranilki z enim otrokom, zaposleni za minimalno plačo, se bo pomoč znižala za kar 197 evrov, družini z dvema otrokoma, kjer je en starš zaposlen in prejema minimalno plačo, pa za 205 evrov, so še dodali. "Čeprav so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo revščino odpravljale in ta dodatek celo povečale, zdaj vlada predlaga njegovo ukinitev. Z ukinitvijo bo namreč na račun mater samohranilk, otrok in ljudi z nizkimi dohodki privarčevala 16 milijonov evrov letno," so kritični.

"Ob izvajanju teh antisocialnih politik pa ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenjia Klampfer eksplicitno zavaja javnost z izjavami, da ta dodatek znaša 90 odstotkov minimalne plače," je dodal Vatovec. Teh 90 odstotkov predstavlja cenzus po katerem se izračuna razliko, ki jo dobi prejemnik takšnega dodatka, je pojasnil.

Drugo ministričino zavajanje pa je po Vatovčevih besedah izjava, da takšen dodatek odvrača ljudi od zaposlitve. "To je paradoksno glede na to, da gre za dodatek na delovno aktivnost. Jasno je, da ga dobijo tisti, ki so že tako ali drugače zaposleni," je še izpostavil.

Na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu zapisali, da je odgovornost ministrstva tako skrb za socialno ogrožene, kot tudi spodbujanje ljudi k zaposlovanju. S predlaganimi spremembami torej želijo doseči čimprejšnjo aktivacijo in vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

"Slovenija od samostojnosti naprej ni poznala dodatka za delovno aktivnost, kot elementa denarne socialne pomoči. Uveden je bil šele leta 2011 zaradi gospodarske krize, ker je bila denarna socialna pomoč nizka in se je z dodatkom za delovno aktivnost izboljševal položaj socialno ogroženih," so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

"Od uveljavitve zakona se je položaj na trgu dela bistveno izboljšal, poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč. Ukrep socialne politike, ki je učinkovit v času finančne krize ni nujno učinkovit tudi v času visoke gospodarske rasti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju, zato ima popolnoma drugačen učinek, kot ga je imel v času ko je bil uveden," dodajajo.

Zato menijo, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Dodatek za delovno aktivnost je bil namreč sprejet kot 'dodatek k denarni socialni pomoči' v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila denarna socialna pomoč zelo nizka in je znašala 230 evrov. Danes znaša 402,18 evra, torej za 172 evrov več in skupaj z dodatkom za delovno aktivnost dosega že 607 evrov oziroma 91,04-odstotke minimalne plače. Denarna socialna pomoč danes tako postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile.

"Ministrstvo je sicer v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialne pomoči namenilo 86 milijonov evrov. Poleg tega pa smo za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijonov evrov kot posledico sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinske politike. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi," so navedli.

"Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, torej ne zmanjšujemo socialne oskrbe, temveč zgolj ukinjamo enega izmed ukrepov socialne pomoči ter ga nadomeščamo z ukrepi kot je aktivna politika zaposlovanja ter socialna aktivacija, ki bodo v danih razmerah bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost in ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči," zatrjujejo.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost tako, kot so poudarili, ni namenjena varčevanju na račun socialno šibkih, temveč prerazporeditvi sredstev, ki bodo odslej uporabljeni na bolj učinkovit način, in sicer za opolnomočenje in hitrejšo vključitev oseb na trg dela.