Državni zbor podprl novelo Zakona o tujcih, v Ljubljani potekal protestni shod

Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ sprejeli dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.

Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in 5 glasovi za.

S 5 glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta.

Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona.Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.

Spremembe zakona o tujcih po mnenju vlade prinašajo pozitivne učinke tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in tujce. Po eni strani bodo omogočile hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. Po drugi strani pa upoštevajo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine, so sporočili.

Iz tega razloga novela poenostavlja postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo po zagotovilih vlade postopki hitrejši in enostavnejši. Novela omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.

V Ljubljani protestni shod

Popoldne je v središču Ljubljane potekal protestni shod "proti diskriminatornim ukrepom, povezanim z zakonom o tujcih, in težavam, s katerimi se srečujejo prosilci za azil". Shod so pripravile civilnodružbene organizacije, sindikati in prosilci za azil. 

Poslanka Levice Nataša Sukič je med predstavitvijo stališča poslanske skupine Levica noveli Zakona o tujcih izrecno nasprotovala, saj novela med drugim ne vsebuje varovalk, ki preprečujejo izgon članov družin po izteku roka za pridobitev znanja slovenskega jezika.

Po preteku 18 mesecev, kar je rok, ki ga zakon določa za pridobitev znanja slovenščine na stopnji A1, bo po mnenju Sukičeve sledilo "razbijanje družin". Ob tem se je vprašala, ali bodo poslanci glede tega spet izumljali nove zakonske rešitve, ki bi se jim dalo izogniti na način, da se pogoj o znanju jezika iz zakona preprosto umakne.

Ob tem je izpostavila, da zakon zahteva znanje slovenščine zgolj od družinskih članov tujih delavcev tretjih držav, od delavcev pa ne. Nadalje pa znanja slovenščine ne zahteva od delavcev iz članic EU in njihovih družinskih članov, je opozorila Sukičeva.

NSi: Znanje slovenščine in jezika mora biti pogoj

V predstavitvi stališča poslanske skupine NSi je Vida Čadonič Špelič dejala, da mora biti znanje slovenščine in jezika pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje, od česar v NSi ne nameravajo odstopati, saj da je to znanje ključno za vključevanje v družbo. Ob tem v stranki prejemajo opozorila, da imajo družinski člani, ki ne znajo slovensko, izjemno majhne možnosti za iskanje zaposlitve.

Čadonič Špeličeva je ob tem pozdravila rešitve v predlogu novele, ki bodo administrativno razbremenile upravne enote. Vendar so v NSi še vedno mnenja, da bi morale upravne enote še naprej obvezno preverjati, ali tujci izpolnjujejo pogoj zadostnih sredstev za preživetje. Izrazila pa je kritiko na račun tega, da se zakon sprejema po nujnem postopku, saj da bi morali o njem širše razpravljati. V NSi menijo, da je obstoječi zakon dober, zato predlagane novele ne bodo podprli.

V SD razočarani nad razvojem slovenske integracijske politike, a novelo zakona podpirajo

Jonas Žnidaršič je v imenu poslanske skupine SD dejal, da država priseljence potrebuje, oni pa povratno potrebujejo državo, ki njim in njihovim družinam zagotavlja dobre pogoje za integracijo v družbo. V SD z velikim razočaranjem spremljajo razvoj slovenske integracijske politike, vendar so pri tej noveli dobili zagotovilo notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da bo integracijska strategija sprejeta v roku šestih mesecev. Poslanska skupina SD bo zato podprla novelo zakona.

Gibanje Svoboda: Država mora ustvariti pogoje za integracijo ekonomskih migrantov

Stališče poslanske skupine Svoboda je predstavila Tereza Novak. Dejala je, da je prejšnja vlada s svojo novelo Zakona o tujcih ustvarila sklop pogojev, ki jih tujci niso mogli izpolniti. S 27. aprilom bi namreč v veljavo vstopil še zadnji pogoj tega zakona o znanju slovenščine na stopnji A1 za ljudi, ki so v državo prišli po mehanizmu združevanja z družino, ob čemer niso imeli možnosti opraviti tečaja slovenščine. Država mora ustvariti pogoje za integracijo ekonomskih migrantov, glede tega pa novela prinaša tudi integracijsko strategijo, ki je do zdaj ni bilo. Zaradi navedenega bodo v Svobodi zakon podprli, je dodala.

V SDS menijo, da se integracija začne z znanjem in uporabo slovenščine

Poslanec Branko Grims je v predstavitvi stališča SDS navedel, da se integracija začne z znanjem in uporabo slovenskega jezika. Izrazil pa je predvsem nasprotovanje ukinitvi periodičnega preverjanja izpolnjevanja pogojev zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Iz tega razloga po Grimsovih besedah zakonu nasprotujeta tudi velenjski in kranjski župan, ki ju je navajal predvsem zato, ker prihajata iz vrst SD in sta izrazila skrb, da bo zaradi ukinitve preverjanja sredstev prišlo do porasta zahtevkov za socialno pomoč.

Notranji minister Boštjan Poklukar je sicer v predstavitvi novele dejal, da z zakonom predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu novele ohranjajo zahtevo po znanju slovenskega jezika za družine tujcev, a jim za to dajejo časovni odlog, da to znanje pridobijo na brezplačnih tečajih.