Strokovne skupine strank LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica so danes na ravni delovne skupine nadaljevale usklajevanja o protokolu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado Marjana Šarca, a še vedno niso dosegle končnega dogovora. Sicer je vseh šest strank sporazum o partnerstvu potrdilo že včeraj, danes pa so se na pobudo Levice lotili usklajevanje na ravni strokovnih skupin.
Poslanka Levice Violeta Tomić je po usklajevanjih stopila pred kamere in povedala, da za to še vedno obstaja upanje, saj se bodo na to temo v četrtek še enkrat sestali predsedniki potencialnih koalicijskih partneric. "Pojavljajo se jasne intence, da bi po naši morebitni podpori Marjanu Šarcu za mandatarja vse pozitivne socialno usmerjene ukrepe, ki smo jih v teh pičlih dveh dneh uspeli vnesti v koalicijsko pogodbo, naknadno vrgli ven, na kar pa mi nikakor ne moremo pristati," je bila jasna Tomićeva. Med temi ukrepi je izpostavila zviševanje pokojnin in plač ter ureditev vsem dostopnega javnega zdravstva in zmanjševanje čakalnih vrst.
Na ostala novinarska vprašanja Tomićeva ni želela odgovarjati. "Lahko povem še to, da Levica ni šla v politiko, da bi bila nekakšen privesek neoliberalni vladi. Mi smo prišli z obljubo, da bomo spremenili politike, ne le obraze, in te obljube se držimo in se je bomo držali do konca."
Neuradno naj bi si ena od strank peterčka resnično želela sprememb koalicijskega sporazuma, a menda pri njih ne bo vztrajala. Nekatere moti predvsem to, da naj bi si tudi Levica želela imeti določen vpliv pri sestavljanju ministrske ekipe.
LMŠ: Naredili smo velik korak naprej
Drugačen pogled na potek današnjih usklajevanj pa imajo v LMŠ. "Po treh urah je sklep strokovne skupine, da je bil narejen velik korak k uskladitvi končnega dokumenta, da pa še vedno ostaja nekaj odprtih točk protokola, ki se bodo predvidoma reševale v prihodnjih dneh," so zapisali.
Usklajena podpora za mandatarstvo, a ne za manjšinsko vlado
Jutrišnji dan je sicer za Marjana Šarca 'dan d', saj bodo v LMŠ skupaj s SD, SMC, SAB in DeSUS vložili njegovo kandidaturo za mandatarja.
In če petorček ostaja usklajen glede podpore Šarcu, pa je drugače glede sodelovanja v manjšinski vladi. Glede tega naj bi bili precej razdeljeni ravno v SMC. Del članov tovrstno sodelovanje vidi kot zelo naporno in nestabilno obliko vladanja. Miro Cerar je sicer danes v izjavi medijem poudaril, da v stranki verjamejo v formiranje manjšinske vlade in da lahko takšna vlada deluje učinkovito, zato je treba imeti jasne vsebinske dogovore in protokol. In prav slednje po njegovem še ni izpolnjeno. O kadrovskem razrezu Cerar še ni želel govoriti, neuradno pa naj bi bilo zanj rezervirano mesto zunanjega ministra.
Dogovorjeni partnerski sporazum in predlog protokola o sodelovanju z Levico je danes pretresalo tudi predsedstvo SD, ki je podprlo partnersko pogodbo, usklajeno z LMŠ, SMC, SAB, DeSUS in Levico, o njej in o koaliciji se bodo zdaj izrekali še na rednih zborih članstva v naslednjih dneh, je napovedal Židan. Usklajeno besedilo vsebinskega dela sporazuma o partnerstvu in vložitev kandidature predsednika stranke za mandatarja je danes soglasno potrdil tudi izvršni odbor stranke LMŠ. Kot so sporočili iz stranke, je po oceni Šarca dokument vsebinsko ustrezen, socialno naravnan in primeren za sprejem. Danes se je sestal tudi svet stranke SMC, ki je enoten glede podpore Šarčevi kandidaturi, podpise zanjo bo prispevalo vseh deset poslancev, je povedal Cerar. Napovedal je, da bodo v stranki podprli tudi kandidaturo predsednika Židana za predsednika DZ. |
SD manj pomislekov, poleg predsednika DZ se jim obetajo še tri ministrska mesta
Manj pomislekov o vstopu v manjšinsko vlado imajo v SD. Po besedah predsednika Dejana Židana bi si seveda želeli koalicijo šestih strank. "Verjamemo, da bi bilo lažje delati, verjetno tudi bolj učinkovito," je pojasnil in dodal, da so pripravljeni delati tudi v koaliciji petih strank s podporo šeste. Po njegovem se čas pogovarjanja končuje, prihaja pa "čas, ko je treba tudi delovati".
Zato so bili v SD po njegovih besedah med prvimi, ki so podprli idejo Marjana Šarca, da je treba vložiti njegovo kandidaturo za mandatarja, za katero so mu danes tudi že predali podpise svojih desetih poslancev. "Verjamemo, da bo Marjan Šarec izvoljen za mandatarja in da bo hitro sestavil vlado, ki bo realizirala kvalitetno partnersko pogodbo."
Pogovor o razdelitvi resorjev, ki ga po njegovih zagotovilih doslej še ni bilo, Židan, ki je kandidat za predsednika DZ, pričakuje v naslednjih dneh. Ob mestu predsednika DZ jim ponujajo še tri ministrska mesta, ne bodo pa problematizirali pri njih, je zatrdil.
Glede svoje kandidature in o tem, kdaj bi po predlogu petorčka na predsedniškem stolčku DZ zamenjal Mateja Tonina, pa je Židan odgovoril, da to ni tako zelo nujno. Ob tem je spomnil, da se morajo pred tem dogovoriti še o izvolitvi podpredsednikov DZ. "Tisto, kar si mi želimo, pa je, da je dejansko hitro izvoljen mandatar, da se vlada hitro sestavi in da končno začne delati v korist ljudi," je poudaril.
Bo Tonin požrl besedo?
Predsednik DZ Matej Tonin ne bo požrl besede, ki jo je dal 22. junija ob izvolitvi na to funkcijo, in bo z nje odstopil, so zatrdili v NSi po ponedeljkovem dogovoru petorčka, da bo na to mesto predlagal Dejana Židana.
Kot so pojasnili v stranki, zdaj ko se LMŠ s še štirimi strankami pogovarja o manjšinski vladi s podporo Levice, iščejo pot, da se Toninova obljuba postopkovno učinkovito in pravilno izpelje.
V DZ so pojasnili, da morajo biti pred Toninovim odstopom imenovani podpredsedniki oziroma vsaj eden od njih, ki bo lahko vodil sejo namesto Tonina. Temu bo funkcija prenehala, ko se bo DZ seznanil z njegovim odstopom.
KOMENTARJI (1699)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.