Čeprav je kršil zakon, poslancu Horvathu ne nameravajo odvzeti mandata

Dva zakona – o poslancih in integriteti – sta jasna: poslanci ne morejo biti hkrati še direktorji družb niti predsedniki sveta raznih skupnosti. Ker poslanec madžarske skupnosti Ferenc Horvath ni v roku odpravil nezdružljivosti funkcij, mu je poslanski mandat potekel že pred osmimi meseci. A Horvath še kar sedi v parlamentu, prejema plačo, poslanci pa se mu ne upajo vzeti mandata. 

Ker poslanec nezdružljivosti svojih funkcij ni odpravil v roku treh mesecev od začetka njegovega mandata, predsednik KPK Boris Štefanec opozarja: "Od 23. septembra 2018 naprej ta poslanec nima legitimitete sodelovati pri delu državnega zbora."

Razpravo o ugotovitvah prenehanja njegovega mandata je na sejo parlamentarne mandatno-volilne komisije želela uvrstiti Levica. A neuspešno. 

Člani mandatno-volilne komisije DZ namreč na današnji seji niso podprli predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti Horvatha. Izid glasovanja je bil šest glasov za in 10 proti. Poleg Levice so za razpravo glasovali še v SMC, SAB in NSi.

Predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Ivan Hršak (DeSUS) sprva sploh ni dovolil niti glasovanja o predlogu Levice glede nezdružljivosti Horvathovih funkcij, kar je utemeljil z mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS). Vodja ZPS Nataša Voršič je namreč opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanja Horvathovega poslanskega mandata, za kar pa ni pravne podlage.

Voršičeva je pojasnila, da ne obstaja konkreten pravni akt, ki bi omogočal uvedbo postopka zoper Horvatha in bi zato prišlo do kršitve ustave. Temu je oporekal Matej T. Vatovec (Levica), saj po njegovem mnenju razprava na seji MVK še ne bi pomenila uvedbe postopka prenehanja poslanskega mandata. Tudi se ni strinjal, da v Horvathovem primeru ni pravne podlage za uvedbo postopka.

Mnenje pravne službe je zgrešeno in sprenevedavo, je zgroženo zapisal pravni strojkovnjak Saša Zagorc, ki se sprašuje ali gre za poskus poslancev, da se postavijo nad volivce in ignorirajo njihovo volilno pravico, zato ker se ne želijo zameriti svojemu kolegu. 

Vatovec je ocenil, da bi neuvrstitev točke na sejo MVK pomenila politično odločitev in pometanje problema pod preprogo. Po njegovem mnenju ZPS nima pristojnosti tolmačenja poslovnika DZ in zato tudi ne more presojati (ne)ustreznosti širitve dnevnega reda. Za razširitev so se izrekli tudi v SMC, SAB in NSi, niso pa bili enotni v oceni pravne podlage za uvedbo postopka zoper Horvatha.

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je izrazila prepričanje, da je Horvath kršil zakonodajo v zvezi z nezdružljivostjo poslanske funkcije in bi se že zaradi etične drže moral odločiti za odstop. Očitno pa je po njenih besedah DZ v tem primeru naletel na pravno praznino in bodo v LMŠ zato sledili mnenju ZPS, da bi uvrstitev točke na dnevni red seje pomenila uvedbo postopka.

Maša Kociper (SAB) je napovedala podporo predlogu Levice za razširitev dnevnega reda. Dodala je, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v tem primeru ni opravila svojega dela, saj bi morala takoj po preteku treh mesecev Horvathovega mandata opozoriti na nezdružljivost njegovih funkcij. Za razširitev dnevnega reda se je izrekel tudi Blaž Pavlin (NSi).

KPK ugotovila, da je hkratno opravljanje funkcij nezdružljivo

Sicer je MVK pred mesecem dni KPK pozvala, naj presodi dejstva, ki bi lahko bila podlaga za odločanje MVK v zadevah ugotavljanja nezdružljivosti poslanske funkcije. KPK je ugotovila, da je Horvathovo hkratno opravljanje poslanske funkcije in zastopanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti nezdružljivo.

Za nezdružljivo je KPK ocenil tudi Horvathovo direktorsko mesto v podjetju Minta, ki ga je zapustil šele pred dobrim mesecem dni.

Predsednik MVK Hršak je po današnji seji v izjavi za medije dejal, da je bila zavrnitev predloga Levice za razširitev dnevnega reda s primerom Horvath upravičena in v prid ugleda DZ. Po njegovih besedah je javnost s takšno odločitvijo dobila pravilno sporočilo.

Brane Golubović (LMŠ) je pojasnil, da v njihovi poslanski skupini niso imeli enotnega stališča o predlogu Levice, a je nazadnje prevladalo mnenje ZPS, da bi uvrstitev točke na sejo pomenila začetek postopka zoper poslanca. Kar pa po njegovih besedah ne pritrjuje temu, da LMŠ meni, "da je poslanec lahko hkrati tudi direktor".

Izrazil je prepričanje, da je Horvath kršil zakonske določbe v zvezi z nezdružljivostjo poslanske funkcije, zato pričakuje, da bo KPK sprožila postopek. Napovedal je tudi, da bodo v LMŠ predlagali spremembo zakona o poslancih, saj se je v tem primeru pokazala nedorečenost 12. člena.

"Ne vem, kaj bi veljalo narediti v tem primeru," pa je dogajanje na seji MVK komentiral Matjaž Han (SD) in dodal, da se je zaradi nejasne zakonodaje vzdržal glasovanja o predlogu Levice. Kritičen je bil do KPK, ki po njegovem mnenju ni opravila naloge, "poslanec Horvath pa je izkoristil pravno praznino".