Levica predlaga ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Koordinator Levice Luka Mesec je ob predstavitvi predloga na novinarski konferenci spomnil na zaveze iz koalicijske pogodbe ter sporazuma med Levico in koalicijo za letošnje leto, v katerih so se zavezali k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.

"O tem se govori že od njegove uvedbe. To ni presenetljivo, saj je jasno, da je nepravično, da zaostruje neenakosti v družbi in da je še posebej škodljivo za ogrožene socialne skupine," je dejal Mesec.

Kot je opomnil, dopolnilno zavarovanje plačujejo vsi enako, ne glede na višino dohodka. "Dopolnilno zavarovanje je namreč za razliko od obveznega, ki se zbira po principu 'več zaslužiš, več prispevaš', gluho in slepo za socialni položaj ljudi. Vsak mora namreč plačati 35 evrov na mesec, oziroma 420 evrov letno, ne glede na to ali je menedžer s 5000 evri plače, delavec na minimalni plači ali upokojenec s 400 evri pokojnine. Za menedžerja to ni problem, saj letno plačilo zavarovanja predstavlja manj kot odstotek njegovega letnega zaslužka. Za zaposlenega na minimalni plači 420 evrov predstavlja 60 odstotkov ene njegove plače, za upokojenca s 400 evri pokojnine, pa več kot eno celo pokojnino," so ob tem poudarili v Levici.

'Dopolnilno zavarovanje, kljub zavajajočemu imenu, ni stvar izbire'

Prav tako v Levici ocenjujejo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni zares prostovoljno, saj poravnane obveznosti iz naslova zgolj obveznega zdravstvenega zavarovanja še ne pomenijo dostopa do zdravstvenih storitev. "Kdor hoče imeti dostop do zdravljenja, ga enostavno mora plačevati. Lahko ima poravnane vse obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki krije približno 80 odstotkov stroškov v zdravstvu, a brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi visokih zneskov doplačil prakično nima dostopa do zdravstvenih storitev. Dopolnilno zavarovanje je v resnici obvezno dopolnilno zavarovanje in kdor si ga ne more privoščiti, ostane brez zdravstvenega varstva, kljub temu, da ima poravnane obveznosti iz obveznega zavarovanja," dodajajo.

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja zagotavljamo s socialno pravičnim prenosom v obvezno zavarovanje, in sicer s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za delodajalce, delavce, samostojne podjetnike in pokojninsko blagajno ter z novim prispevkom na kapitalske dohodke, s katerimi bomo zbrali potrebnih 528 milijonov evrov v letu 2021," je ključne rešitve predloga povzel poslanec Levice Miha Kordiš.

Prepričani so, da so pripravili boljši in bolj sprejemljiv predlog, kot je bil tisti izpod rok nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. "Učinki na zdravstveno in pokojninsko blagajno ter proračun so izravnani. Dvig prispevnih stopenj je zmeren," je povedal Mesec.

Predlog namreč predvideva dvig prispevne stopnje za eno odstotno točko za delojemalce in pokojninsko blagajno ter dvig za 1,6 odstotne točke za delodajalce. Za samozaposlene je predviden dvig prispevne stopnje za dve odstotni točki.

Največje olajšanje za upokojence in kmete

Največje olajšanje v denarnicah bodo po predlogu Levice tako občutili upokojenci in kmetje, ki bi jim ostal celoten znesek, zdaj namenjen za dopolnilno zavarovanje. "Na boljšem bodo zaposleni z nižjimi plačami, tudi zaposleni s povprečnimi plačami," je pojasnil Mesec. Kljub dvoodstotnemu dvigu prispevne stopnje pri samozaposlenih bodo po njegovih besedah na boljšem tudi oni, saj večina njih plačuje minimalne prispevke.

V primerjavi z aktualno ureditvijo bi s tem bilo po njihovih ocenah na boljšem okoli 95 odstotkov vseh zaposlenih.

V primeru ekonomske krize in večjega izpada priliva bo, podobno kot pri pokojninski blagajni, razliko pokrival proračun. "Ne moremo si dovoliti, da bi bile storitve na kakršen koli način ogrožene," je poudaril Mesec.

'515 milijonov evrov za zavarovalnice namesto za zdravstvo'

Sistem dopolnilnilnega zavarovanja po njihovem ni samo nepravičen in nesocialen, ampak tudi ekonomsko neracionalen. "Med letoma 2008 in 2018 so privatne zavarovalnice za lastne administrativne stroške porabile kar 515 milijonov evrov. To je denar, ki bi ga slovenski zdravstveni sistem krvavo potreboval, a je namesto za nujne investicije v zdravstvo in krajšanje čakalnih dob šel za plače menedžerjev, administracijo in oglaševanje. Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bomo od 40 do 50 milijonov, ki jih tri privatne zavarovalnice neupravičeno porabijo zase, končno lahko namenili za tisto, kar z njim plačujemo: zdravstvene storitve in krajšanje čakalnih vrst," še pravijo v Levici. Istočasno se administrativni stroški ZZZS po njihovem prepričanju ne bodo povečali, FURS pa bo imel strošek samo z novim pobiranjem prispevkov od pasivnih virov dohodkov.

"Dopolnilno zavarovanje na noben način ne prispeva k boljšemu delovanju zdravstvenega sistema. Ravno nasprotno, povečuje birokracijo bolnišnic in zdravstvenih domov, saj se morajo stroški razdeljevati med štiri plačnike (tri zasebne zavarovalnice, ki zbirajo DZZ ter ZZZS), namesto le na enega. Preplačil v zdravstvu zaradi dodatnih treh privatnih zavarovalnic ni bilo nič manj, kar jasno kažejo najbolj ekscesni primeri, od spornega nakupa operacijskih miz v Kliničnem centru do žilnih opornic," še dodajajo.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je temelj sodelovanja Levice z vlado

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanje je ključno vprašanje tega političnega trenutka," pa je še poudaril koordinator Levice Mesec. Poslanci so po njegovih besedah predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju danes že dobili v branje, v stranki pa ga bodo v DZ vložili konec septembra. Računajo, da bo obravnavan na novembrski seji.

Mesec je prepričan, da je ukinitev dopolnilnega zavarovanja "absolutno politična odločitev". Ukinili bi ga lahko že letos jeseni, če bo "koalicija držala svojo besedo".

Za Levico je to, kot je poudaril Mesec, temelj nadaljnjega sodelovanja s koalicijo in vlado Marjana Šarca. Če podpore ne bo, je po njegovih besedah jasno, da je koalicija prelomila svoje obljube. "V tem primeru bomo ugotovili, da je koalicija prekinila sodelovanje z Levico," je dejal in dodal, da bodo v tem primeru glasovali proti proračunu.

Šabeder: V primeru ukinitve dopolnilnega zavarovanja bo treba najti sredstva tako ali drugače

Vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po prepričanju zdravstvenega ministra Aleša Šabedra "ne sme biti odločitev ministra, politike, ampak stroke". "Najti moramo rešitev za dolgotrajen in stabilen vir financiranja v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Govorimo o preko pol milijarde sredstev, ki jih bo treba zagotoviti tako ali drugače," je poudaril.

Z ministrstvom za finance pripravljajo različne simulacije. Ena od možnosti je dvig prispevne stopnje, ob čemer je minister spomnil, da so nekatere države uvedle novo dajatev, ki priteka v integralni proračun zdravstva.

Ministrstvo je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvidelo s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi moral biti po 'časovnici prioritet' v javni razpravi pomladi prihodnje leto, na vladi pa junija 2020. "Prioritete za letos in za prihodnje leto sem predstavil vsem poslanskim skupinam, vključno z Levico in drugimi strankami opozicije, in takrat pripomb na časovnico ni bilo," je pojasnil Šabeder.

Zato ga čudi, da Levica hiti s svojim predlogom za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, napovedanega za jesen. Minister ga ne pozna in ga zato še ne komentira. Glede na to, kar je zasledil v medijih, pa ga čudi, če je res podoben tistemu, ki ga je pripravila nekdanja ministrica Kolar Celarčeva, saj so nanj letele številne kritike in tudi političnega konsenza okoli njega ni bilo.

Je pa priznal, da v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu ni bilo vse slabo, in je bil tudi osnova, na kateri so začeli v tem mandatu graditi. Ob tem je spomnil še na druga ključna področja, ki jih ureja zakon, na primer status ZZZS in košarico pravic. Po Šabedrovih ocenah bo treba v prihodnje odpreti tudi vprašanje košarice pravic in zatečeno stanje iz časa recesije, ko so del obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prenesli na dopolnilno, reševati v okviru zakona.

V koaliciji ostri do Levice zaradi soliranja s predlogom ukinitve dopolnilnega zavarovanja

Koalicijske partnerice pa so ob današnjem predlogu Levice poudarile, da načeloma podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar pa so kritične do soliranja te stranke. Predlog je nastal tudi brez sodelovanja ministrstva. Ostre so do grožnje Levice, da bo v primeru nesprejetja tega predloga glasovala proti proračunu.

V SD bodo predlog Levice pregledali z vso resnostjo, je napovedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. V stranki se z osnovno idejo strinjajo, saj so predlagali vključitev zaveze o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v koalicijsko pogodbo. Zdaj pa bo po Hanovih besedah treba dobro delati, da bo zakon sprejet.

"Zdravstvo je tako pomembna tema, da si ne zasluži nobenega pogojevanja katerekoli stranke," pa je komentiral napoved Levice o koncu sodelovanja s koalicijo, če ta predloga ne bo podprla. Po njegovi oceni gre za zahtevno materijo, kjer bodo morali vključno z Levico prisluhniti tako strokovnim kot političnim argumentom.

"Zelo napak pa bi bilo reči, da ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ljudje ne bi več plačevali prispevka. Prispevek bo ostal, treba ga bo bolj na pošten način pobirati," je še dejal Han. Ocenjuje tudi, da dvig premije dopolnilnega zavarovanja v zadnjih mesecih zdravstvenim zavarovalnicam ni pomagal pri njihovih argumentih. Han še pričakuje, da bo to tudi tema koalicijskega sestanka pred četrtkovo sejo vlade, prvo po počitnicah.

Tudi v SMC načeloma podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Je pa po besedah vodje poslanske skupine Igorja Zorčiča ta tema tako pomembna, da bi morala nastajati v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, ki ima vpogled v dogajanje v zdravstvu in podatke o posledicah teh sprememb. "Dvomim, da bi lahko bil predlog Levice, sploh ob pogojevanju, ustrezen in bi rešil to vprašanje," je dejal Zorčič. Opozoril je, da so finančne posledice ukinitve tega zavarovanja velike, preko 500 milijonov evrov, zato je na mestu, da je predlog čim širše usklajen.

"Samo po sebi pa je tudi zgovorno, da je Levica predlog najprej predstavila na novinarski konferenci, šele nato koaliciji," je ocenil Zorčič. Prav tako se po navedbah SMC delovna skupina na področju zdravstva z Levico sploh še ni sestala. Če je Levica predlog zakona prepisala morda iz predloga v prejšnjem mandatu, je morda celo dober, je ugotavljal Zorčič, obenem pa spomnil, da tudi tedaj ni bilo podpore zakonu.

Na grožnjo Levice v povezavi s podporo proračunu pa je Zorčič odgovoril s pričakovanjem, da bodo v Levici pretehtali in bodo na koncu morali nekako odigrati svojo vlogo s koalicijo v korist proračuna. Takšne akcije, kot je današnja, po Zorčičevi oceni potrjujejo njegovo izjavo v začetku sodelovanja s to stranko, da je šlo za prisilno poroko.

V SAB so že pred volitvami povedali, da bi moralo biti dopolnilno zdravstveno zavarovanje del obveznega zavarovanja. Sami bi sicer predlagali uvedbo dopolnilnega zavarovanja v obliki, da bi zavarovalnice lahko ponujale nadstandard, ne pa storitev, ki bi morala biti del obveznega zavarovanja.

V SAB si želijo, da bi zaveze iz koalicijskega sporazuma uresničevali s koalicijskimi partnerji (in Levico), tako pa "smo znova priča soliranju Levice". Zakonsko rešitev o tako pomembni stvari bi morala po njihovem prepričanju vložiti vlada, ne zgolj ena stranka. Ob tem so dodali, da pogrešajo konkretne ukrepe ministra za zdravje tudi za skrajšanje čakalnih vrst. "Upamo, da jih bomo jeseni tudi dobili na mizo, saj je to eden največjih izzivov te koalicije in vlade," so navedli v SAB.

Tudi iz DeSUS so sporočili, da se s predlogom Levice predhodno niso seznanili in so za to zjutraj izvedeli iz medijev, zato se do predloga ni mogla opredeliti. "Zelo neobičajno je, da o reševanju tako pomembnih vprašanj v koaliciji prej izvemo iz medijev, namesto, da bi nam jih predstavil predlagatelj. Še bolj pa bode v oči to, da Levica skače v zelje pristojnemu ministrstvu, ki se intenzivno ukvarja s to problematiko in pripravlja ustrezne analize ter možne rešitve," so navedli v DeSUS

Spomnili so, da naj bi vlada ta predlog imela na mizi junija prihodnje leto. V DeSUS pričakujejo, da bodo, kot zagotavlja pristojni minister, te rešitve strokovne in premišljene, ne pa ad-hoc akcije.

V LMŠ se na predlog Levice za zdaj niso odzvali.

Delodajalci do predloga Levice kritični, sindikalna stran podpira argumente

Na strani delodajalcev so kritični do predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem so opozorili, da je treba zdravstvo urejati celovito. Na sindikalni strani pa podpirajo argumente Levice, a hkrati opozarjajo, da zaradi ukinitve ne sme priti do poslabšanja zdravstvenih storitev.

Da to ni prvi tovrsten predlog, je spomnila izvršna sekretarka na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v prejšnjem mandatu vlade že obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS). Sindikati so predlog podprli, delodajalska stran pa je pogajanja bojkotirala, je pojasnila. Predlog Levice navaja podobne argumente, kot so jih že obravnavali na ESS, je v prvem odzivu na predlog navedla Böhmova.

Po njenih besedah pa predlog zakona ne pojasnjuje, kako se bo nadoknadil izpad sredstev za zdravstveno zavarovanje in ali Levica predlaga dvig prispevnih stopenj.

V ZSSS pa podpirajo rešitev Levice, da država financira obvezno zavarovanje tudi v primeru, ko odhodki zavoda presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. "Že zaradi demografskih gibanj bo treba najti dopolnilne vire sredstev za zdravstveno zavarovanje prebivalstva, ki ne bodo bremenili cene dela na trgu dela," je pojasnila.

"Vsekakor zaradi ukinitve ne sme priti do poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev in rednega plačila izvajalcem," je še dodala Böhmova. Spomnila pa je tudi na socialno varnost zaposlenih v administraciji dopolnilnega zavarovanja.

Direktor za lobiranje in pravne zadeve pri Slovenskem poslovnem klubu (SBC) Igor Knez je medtem v izjavi medijem pred DZ dejal, da predlogi Levice po prvih ocenah pomenijo, da bodo delodajalci plačevali bistveno več za prispevke za zdravstvo.

Del stroška, ki ga je dopolnilno zavarovanje pomenilo za državljane, bi se prerazporedil v breme delodajalcev, drugi del pa na tiste delojemalce oziroma samostojne podjetnike, ki so že danes v mednarodnih primerjavah bistveno bolj obremenjeni z davki in prispevki, torej tiste z višjimi plačami od povprečne.

Po Knezovih besedah delodajalci sicer ne morejo podpreti, da bi del stroška prevzeli delodajalci. Knez meni, da je predlog Levice slaba popotnica, saj se državljanom in delodajalcem obeta še prispevek za dolgotrajno oskrbo, nič pa delodajalci še niso dobili pri davčni razbremenitvi. Enako velja za tiste bolje usposobljene in plačane kadre, ki jih želi Slovenija bodisi obdržati ali privabiti.

Glede na pretekle izkušnje s predlogi Levice sicer predstavnik SBC težko verjame, da bi o njem razpravljal ESS, saj so v zunajkoalicijski partnerici manjšinske vladajoče koalicije z njim zaobšli socialni dialog.

Po Knezovem prepričanju predlog ureja samo košček težav v zdravstvu, "pa še to je vprašanje, če na pravi način". Ne loteva se niti vprašanja košarice pravic, ureditve čakalnih vrst, plačil za delo deficitarnim poklicem v zdravstvu, mreže javnih zavodov in drugo. "Vse to ostaja nerešeno," je sklenil.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer meni, da je treba zdravstvo urejati celovito. "Z dopolnilnim zavarovanjem bo treba nekaj narediti, vendar so potrebni resni in poglobljeni izračuni. Predvsem pa je treba to narediti v paketu z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," je poudaril.

Predloga Levice še ni prebral, vendar ocenjuje, da je "predlog brez izračunov in simulacij nesmiseln". Strinja se, da je treba najti rešitev v smeri ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog Levice po njegovih besedah le prestavlja finančno breme. "Potem zopet nismo naredili nič, problem smo preložili iz enega žepa v drugega. Potem pa vijemo roke, ko mladi in bolje plačani kadri odhajajo v tujino," je še dodal.

V Gospodarski zbornici Slovenije so napovedali, da bodo predlog komentirali, ko se bodo z njim podrobneje seznanili.