Letošnji marec eden najtoplejših v zgodovini meritev

Topli sončni žarki so prinesli enega najtoplejših marcev v zgodovini meritev, je Agencija RS za okolje (Arso) zapisala na Twitterju.

Podobno topli so bili še marci v letih 2014, 2012 in 1994. Letošnji marec je bil tudi precej suh, možnost ohladitve v aprilu pa ni izključena, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.

V štirih najtoplejših marcih je srednja mesečna temperatura v Ljubljani presegla deset stopinj Celzija. Kot je pojasnil Gregorčič, so to vrednosti, ki so bolj normalne za mesec april. "V zadnjih 30 letih je povprečna mesečna temperatura v aprilu 10,9 stopinje, letos bo marca temperatura za nekaj desetink nižja. Lahko bi rekli, da smo za en mesec prehiteli," je še ocenil.

Vse marčevske padavine, ki jih ni bilo veliko, so padle nekje do 8. marca, kljub temu pa marec ni bil ekstremno suh. Na zahodu države je odstotek padavin malo višji, na vzhodu pa zelo nizek.

Kljub visokim marčevskim temperaturam pa ohladitve v prihajajočem mesecu niso izključene. V aprilu in tudi v prvi polovici maja – sicer bolj izjemoma – so namreč še možni prodori polarnega zraka.

Lani, ko je aprila nastopila huda pozeba, nato pa še sneg, so bile temperature do 20. aprila precej nadpovprečne, je spomnil Gregorčič in dodal, da trenutno na 14-dnevnih kartah ohladitve niso predvidene. Res pa je, da je takšne ohladitve več kot deset dni vnaprej nemogoče napovedati. "Bomo spremljali, upamo, da ne bo tako izrazite, kot je bile lani, ko je povzročila kar nekaj škode," je še dejal Gregorčič.

Sicer pa lahko jasno vreme pričakujemo tudi konec tedna. Nadaljevalo se bo do vključno sobote, s popoldanskimi temperaturami okoli 20 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter.

Spomladanska suša se nadaljuje

Nadpovprečno toplo in suho vreme, ki vztraja skoraj ves marec, se bo torej nadaljevalo še nekaj časa, pravijo na Arso. Ker na obzorju ni obilnejših padavin, bosta izsušenost tal in sušni stres še povečevala.

"Izsuševanju so najbolj izpostavljena gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo. Sušni stres v tem času najbolj ovira razraščanje ozimnih žit, oteženo je tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem," so zapisali na Arso.

Med najbolj izpostavljenimi sušnemu 'stresu' so jare setve žit. Te so namreč trenutno še v fazi vznika oziroma v občutljivih fazah razvoja prvih listov, njihove šibke korene pa težko kljubujejo izsušenim tlem. "Sušni stres v zgodnjih fazah razvoja zmanjšuje možnost, da se bodo jari posevki razvili v optimalnem času, še pred morebitno poletno sušo," pravijo na Agenciji.

Tudi zgodnje setve vrtnin na prostem so lahko prizadete in v takšnih razmerah potrebujejo pomoč z namakanjem.

V takšnih vremenskih razmerah iz tal izhlapeva precej vode – med dva in tri litre na kvadratni meter na dan. "Od zadnjega poročanja pred desetimi dnevi, se je izsušenost površinskega sloja tal še povečala. Deževalo je le na začetku meseca, v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je padlo okoli 30 mm dežja oziroma slabih 40 odstotkov običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec," so zapisali na Arso.

Precej manj, le okoli 15 mm oziroma komaj 30 odstotkov običajnih količin padavin, so namerili na severovzhodu države. Nekaj več padavin so bili deležni le na zahodu države – Goriška 76 mm oziroma 70 % v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, obalno območje pa precej manj, le slabih 30 mm.