Letošnji prehod iz meteorološke pomladi v poletje je bil izrazit kot še nikoli v zgodovini meteoroloških meritev. Če je bil maj najhladnejši v zadnjih 28 letih, se je junij v večjem delu države močno približal doslej najbolj vročemu juniju iz leta 2003, ponekod pa ga je celo presegel.
Po prvih in še nepopolnih podatkih Arsa je bila povprečna junijska temperatura zraka v Ljubljani 23,5 stopinje Celzija, kar je 4,4 stopinje Celzija več od dolgoletnega povprečja in izenačena rekordna vrednost iz leta 2003. Na tretjem in četrtem mestu že za okoli 2 stopinji Celzija zaostajata junija 2017 in 2012, sledijo jima juniji 2002, 2007 in 2000.
Še večje odstopanje od povprečja je bilo v Ratečah, kjer je pravkar končani junij za skoraj pol stopinje Celzija presegel doslej najbolj vročega iz leta 2003, v preostalem delu države pa je za njim nekoliko zaostal.
Na številnih postajah v zahodni in osrednji Sloveniji smo ob koncu meseca zabeležili tudi nove absolutne junijske temperaturne rekorde. Prejšnji rekord je bil najbolj popravljen v višjih legah. Na Kredarici se je 27. junija ogrelo do 20,8 stopinje Celzija, prejšnja rekordna znamka iz leta 2012 je bila tako presežena za kar 3 stopinje in pol.
Padavin je v večjem delu države močno primanjkovalo
Padavine so bile junija izrazito lokalnega značaja in razporejene zelo naključno. Na vseh glavnih meteoroloških postajah v Sloveniji je dežja primanjkovalo. Najmanjši primanjkljaj so beležile postaje na severovzhodu Slovenije, največjega pa na Primorskem. Na letališču Portorož je deževalo le 23. junija, padla pa je desetina povprečnih junijskih padavin. Le še junij 2006 je bil bolj suh od letošnjega.
Če je bil maj v večjem delu države rekordno siv, pa je bil junij rekordno osončen. Po trenutno razpoložljivih podatkih je pravkar končani mesec v prestolnico prinesel 332 ur sončnega obsevanja, kar pomeni, da je bil prejšnji rekord iz leta 2000 presežen za 14 ur.
Zaradi visokih temperatur in velikega števila sončnih ur je bilo izhlapevanje iz tal in rastlin izrazito. V večjem delu države je v zadnjih tridesetih dneh izhlapelo več kot 100, na Obali pa celo več kot 150 litrov vode na kvadratni meter.
Junij so zaznamovala tudi pogosta neurja s točo
Temperaturna razlika med majem in junijem je v večjem delu države znašala okoli deset stopinj Celzija, kar je precej nenavadno, saj je junij v povprečju toplejši od maja le za dobre tri stopinje Celzija. Razlika desetih stopinj je običajno med zimskim januarjem in pomladnim aprilom.
Tako izrazito ogrevanje zračne mase pri nas, medtem ko je bilo na severu še vedno hladno, je povzročilo nastanek silovitih neviht. Zrna toče, ki so 11. junija padala na jugovzhodu Slovenije v Poljanski dolini ob Kolpi, so še tri ure po nevihti v premeru merila tudi do 11 centimetrov, kar je neuradno največja velikost toče pri nas.
Po podatkih, ki jih zbira European Severe Storms Laboratory, je toča premera 10 centimetrov in več v Evropi izredno redka, saj predstavlja le 0,38 odstotka vseh poročil o večji toči (premera vsaj 2 centimetra). V zadnjih letih je imelo največje izmerjeno zrno toče v Evropi premer kar 15 centimetrov in je padlo v neurju 20. junija 2016 na zahodu Romunije.
Tudi prvi dan julija izredno vroče
Tudi prvi julijski dan vročina ni pojenjala. Marsikje po državi so se temperature to popoldne povzpele nad 30 stopinj. Na jugovzhodu so največ izmerili v Krškem, 37 stopinj, Novem mestu in Beli krajini 36, v Severovzhodni Sloveniji stopinjo manj.
V torek se bodo v severni Sloveniji že dopoldne pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo nato okrepile in se popoldne razširile nad vso Slovenijo. Zapihal bo severni veter in vročina bo popustila. Jutro bo toplo, čez dan pa bo temperatura v večjem delu Slovenije ostala pod 30 stopinjami Celzija.
Sreda bo precej sončna, vmes bo nekaj oblačnih obdobij in nastalo bo nekaj ploh in neviht. Dnevne temperature bodo okoli 27 stopinj Celzija. Podobno vreme bomo imeli tudi v četrtek, večinoma bo sončno in suho, zlasti popoldne bo nekaj krajevnih padavin. Temperature bodo zelo prijetne, nekoliko topleje bo ponovno ob koncu tedna.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.