Letošnji julij drugi najtoplejši po letu 1961, rekorde izmerili na 20 postajah

Rok Nosan, naš hišni prognostik, je že zadnji dan v juliju pojasnil: "Povprečna temperatura zraka je bila na Goriškem v tem mesecu celo za štiri stopinje višja od dolgoletnega povprečja in za eno stopinjo višja od doslej najtoplejšega meseca v zgodovini meritev, to je bil avgust leta 2003."

Agencija RS za okolje (Arso) je objavila celovit prerez podnebnih značilnosti preteklega meseca. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila julijska povprečna temperatura zraka na ravni celotne Slovenije močno nad povprečjem dolgoletnega obdobja, padavin je bilo podpovprečno, nadpovprečno veliko je bilo tudi sončnih ur.

Letošnji julij drugi najtoplejši od leta 1961

Odklon temperature zraka od povprečja v obdobju 1981–2010 je na državni ravni znašal 2,5 stopinje Celzija, kar uvršča letošnji julij kot drugi najtoplejši od leta 1961. Toplejši je bil le še julij leta 2015 z odklonom 2,8 stopinje Celzija. Najhladnejša sta bila sicer junija 1978 in 1962 z odklonoma –2,7 in –2,6 stopinje Celzija.

Če se zazremo po pokrajinah v Sloveniji, je imel letošnji julij najvišji odklon temperature na Goriškem z okoli 4, drugod na Primorskem pa med 3 in 3,5 stopinje Celzija. V večjem delu države se je odklon gibal med 2 in 3, na severovzhodu in jugovzhodu pa okoli 1,5 stopinje Celzija.

Glede na temperaturni razpon v obdobju 1981–2010 je bil julij v večjem delu države zelo topel do izjemno topel (nad 9. decilom), na severovzhodu pa topel (od 3. kvartila do 9. decila). Vročina se je nadaljevala še od konca junija, ko se je vročinski val nadaljeval v prve dni julija. V noči na 5. julij nas je dosegla hladna fronta in ohladila ozračje in s tem prekinila vročinski val.

Na 20 postajah izmerili julijske temperaturne rekorde

Vrhunec je vročina dosegla 23. julija, ko so vremenoslovci v Dobličah pri Črnomlju izmerili kar 39,4 stopinje Celzija. Na 20 vremenskih postajah so odčitali tudi julijske rekorde. Izjemno vroče je bilo predvsem na Goriškem, kjer so kar sedem dni zapored evidentirali temperature nad 35 stopinj Celzija.

Vročina je v notranjosti popustila 26. julija ob prehodu oslabljene hladne fronte, na Primorskem pa šele 30. julija, ko je Slovenijo spet prešla hladna fronta. Omenjeni fronti sta prekinili vročinski val, ta pa še vedno vztraja v Kopru.

Veliko je bilo tropskih noči, ko se najnižja temperatura ni spustila pod 20 stopinj Celzija. Največ takšnih dni je bilo v Kopru, in sicer 21. Od okoli 100 samodejnih postaj jih je kar 44 izmerilo tropsko noč, tudi na nadmorski višini 1000 metrov.

Juliji se od začetka 60. let prejšnjega stoletja v povprečju ogrevajo. Linearni trend ogrevanja znaša skoraj 0,6 stopinje Celzija/desetletje in je statistično značilen. V tem tisočletju je bilo 17 julijev s pozitivnim in samo pet z negativnim odklonom temperature od povprečja obdobja 1981–2010. V zadnjem letu dni so imeli samo trije meseci (oktober 2021, marec in april) temperaturo pod povprečjem 30-letnega obdobja 1981–2010.

Julij 2022 četrti najbolj suh julij od leta 1961

Julij je bil na ravni celotne države namočen podpovprečno glede na primerjalno obdobje 1981–2010. V zadnjem letu dni je to že deseti mesec s podpovprečno količino padavin (rahlo nadpovprečno namočena sta bila le november 2021 in letošnji april). Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 60 odstotkov, kar uvršča julij 2022 kot četrti najbolj suh julij od leta 1961.

Najmanj je bil v tem obdobju namočen julij leta 2013, sledita julija 1983 in 2006. Najbolj namočen julij v tem obdobju pa je bil leta 1961 s kazalnikom padavin 198 odstotkov.

Če pogledamo iz prostorske plati, je bil letošnji julij najmanj namočen na Goriškem in zgornjem Posočju ter v delu Gorenjske (med Kranjem in Kamnikom), kjer je padlo okoli 20 odstotkov padavin glede na dolgoletno povprečje. Večina padavin je v tem mesecu padla v obliki ploh, zato so se le-te zelo neenakomerno razporedile.

V večjem delu države je padlo od 30 do 80, lokalno tudi do 100 odstotkov padavin. Na samodejnih Arsovih postajah je največ dežja padlo na Zelenici, in sicer 170 milimetrov, najmanj pa na brniškem letališču, in sicer 24 milimetrov.

Glede na razpon višine padavin v obdobju 1981–2010 je bil julij v večjem delu države suh oz. zelo suh, bila pa so tudi manjša območja z normalno količino padavin. Povprečna višina padavin na ravni države v julijih je od začetka 60. let do 80. let prejšnjega stoletja padala, potem pa se je ustalila.

Letošnji julij sodi med tri najbolj osončene po letu 1961

Letošnji julij je bil na državni ravni visoko nadpovprečno osončen. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 je znašal 117 odstotkov, kar uvršča letošnji julij med tri najbolj osončene po letu 1961. V tem obdobju sta bila najbolj osončena julij 2013 s kazalnikom 120 odstotkov in julij 2007 s kazalnikom 118 odstotkov, najmanj pa julij 1972 s kazalnikom 66 odstotkov. Po besedah Arsa so te številke zaradi majhnega števila meritev sicer precej nezanesljive.

Prostorsko gledano je bila relativna osončenost letošnjega julija največja v jugovzhodnem delu države, kjer je znašal kazalnik trajanja sončnega obsevanja malo nad 120 odstotkov, v večjem delu države pa se je gibal med 110 in 120 odstotki, so še navedli na Arsu.