Letošnji BDP bo še nižji; Slovenija vse bolj pod povprečjem EU

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je še znižal napoved o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija bo letos dosegla skrčenje BDP za 2,4 odstotka, kar je pol odstotne točke slabše od marčnih napovedi. Krčenje BDP se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko naj bi se skrčil za 0,2 odstotka.

V času od objave pomladanske napovedi so se razmere v Sloveniji in celotnem evrskem območju dodatno poslabšale, pojasnjuje Umar v danes objavljeni poletni napovedi gospodarskih gibanj. Ob hkratnem poslabšanju kazalnikov razpoloženja zato mednarodne institucije v svojih zadnjih napovedih predvidevajo večji padec aktivnosti za večino naših trgovinskih partneric, kot pa so napovedovale spomladi.

Poslabšanje napovedi je tudi posledica sprejetih dodatnih ukrepov slovenske vlade za stabilizacijo gospodarskih razmer, ki bodo po besedah direktorja urada Boštjana Vasleta v prihodnjih mesecih negativno vplivali na gospodarsko aktivnost.

Na večji upad od marca napovedanega bo letos vplival predvsem večji padec investicij, ki izhaja iz nižjih načrtovanih investicij države. Nekoliko večji padec potrošnje gospodinjstev (za 4,2 odstotka) bo posledica izrazitejšega poslabšanja razmer na trgu dela in večje previdnosti potrošnikov pri nakupih. Državna potrošnja (–1,7 odstotka) se bo letos zmanjšala podobno kot lani, njen nadaljnji padec pa je povezan z nadaljnjo konsolidacijo javnih financ.

Nasprotno se bo izvoz letos povečal bolj od pričakovanj v pomladanski napovedi, in sicer za 1,8 odstotka.

V primerjavi s pomladansko napovedjo so slabše tudi napovedi glede večine ključnih kazalnikov trga dela. "Pričakujemo večje zmanjšanje števila delovno aktivnih, predvsem zaradi večjega prehoda neposredno iz aktivnosti v neaktivnost v začetku letošnjega leta kot posledice upokojevanj po sprejetju pokojninske reforme. Na manjše povečanje števila registriranih brezposelnih pa bo vplivalo tudi večje vključevanje brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja," je poudaril Vasle.

Tveganja, da se bodo razmere zaostrile še bolj od poletne napovedi, ostajajo velika. Ključno tveganje je, da bo zamujalo urejanje razmer v bančnem sistemu, izvedba napovedanih ukrepov za stabilizacijo gospodarskih razmer ter s tem povezanega nadaljevanja konsolidacije javnih financ.

Negotovost pa vnaša tudi verjetnost, da bodo dejanski finančni učinki napovedanih ukrepov manjši od tistih, ki jih predvideva vlada, kar bo zahtevalo dodatne ukrepe in imelo posledično večje kratkoročne posledice. Do dodatnega poslabšanje razmer bi prišlo tudi v primeru, da bi bila rast v mednarodnem okolju nižja od trenutnih pričakovanj, še ocenjujejo na Umarju.

Kupna moč v Sloveniji vse bolj pod povprečjem EU

Slovenija pa se zaradi krize in padanja bruto domačega proizvoda (BDP) vse bolj oddaljuje tudi od povprečne razvitosti EU. BDP na prebivalca Slovenije je po kriteriju kupne moči lani dosegel 82 odstotkov povprečja EU, kar je za dve odstotni točki manj kot leta 2011, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat.

Eurostat je za lani izmeril še en kazalec blaginje, kazalec dejanske potrošnje na prebivalca. Slovenija je po tem indikatorju lani dosegla 79 odstotkov povprečja Unije in je s tem še dlje od povprečja sedemindvajseterice. Od izbruha krize leta 2008 se je zmanjšala za tri odstotne točke. Dejanska individualna potrošnja na prebivalca je lani za povprečjem EU zaostajala za 21 odstotnih točk, za povprečjem evroobmočja pa za 27 odstotnih točk.

Umar že nekaj časa stalno opozarja, da se Slovenija zaradi krize po več kot desetletju stalnega dohitevanja povprečja razvitosti EU v zadnjih letih od njega vse bolj oddaljuje.

Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, je ta lani tako zdrsnil na 82 odstotkov povprečja EU.

Kriterij kupne moči oziroma paritete kupne moči se uporabljajo za prevedbo podatkov različnih držav v primerljive realne vrednosti, to je vrednosti, izražene v enotni valuti in na enotni ravni cen, ki posledično odražajo le razlike v obsegu.

BDP se pri teh primerjavah meri v standardih kupne moči. Slovenski BDP po kupni moči na prebivalca je tako lani znašal 21.000 standardov kupne moči, so pojasnili na slovenskem statističnem uradu.

Nad povprečjem 11 članic, pod povprečjem pa jih je 16

Med članicami EU je povprečje povezave po tem kriteriju presegalo 11 članic EU, pod njim pa jih je bilo 16. Najvišji BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči je imel tudi lani Luksemburg (271 odstotkov povprečja).

Sledile so Avstrija (131 odstotkov), kljub krizi Irska (129 odstotkov), Nizozemska in Švedska (128 odstotkov), Danska (125 odstotkov), Nemčija (121 odstotkov), Belgija (119 odstotkov), Finska (115 odstotkov), Velika Britanija (110 odstotkov) in Francija (110 odstotkov).

Povprečje evroobmočja je bilo pri 108 odstotkih povprečje celotne Unije. Tik pod povprečjem povezave sta bili Italija (98 odstotkov) in Španija (97 odstotkov), pred Slovenijo pa sta še Ciper (91 odstotkov) in Malta (86 odstotkov).

Takoj za Slovenijo pa so se uvrstile Češka (79 odstotkov), Slovaška, Grčija in Portugalska (75 odstotkov).

Na dnu lestvice so Bolgarija (47 odstotkov), Romunija (49 odstotkov) in Latvija (62 odstotkov).

Za merjenje materialne blaginje gospodinjstev se uporablja kazalnik dejanska individualna potrošnja. Ta je najpomembnejši sestavni del BDP. Sestavljena je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko potrošijo. Vključuje blago in storitve, ki jih za potrošnjo posameznikov kupijo in plačajo gospodinjstva, država ali nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

Na Gospodarski zbornici niso presenečeni

Za izvršno direktorico za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenko Avberšek poslabšanje Umarjeve ocene o krčenju BDP ni presenečenje. Spomnila je na oceno GZS, ki napoveduje, da se bo gospodarstvo letos skrčilo za 2,6 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke slabše od Umarjeve ocene.

Kot je ocenila, se bo BDP letos skrčil za najmanj 2,6 odstotka, "če ne bo nekih resnih ukrepov, da bo prišlo do nekega zagona na področju investicij, javnih, tistih, ki jih potrebujemo, za katere je denar, a zaradi administrativnih ovir ne pride do njihove realizacije".

Na GZS od vlade pričakujejo, da varčevalne ukrepe, ki jih pripravlja, in, kot pravi, tudi za zagon rasti, ne bo usmerjala v nova finančna ali administrativna bremena, kajti v tem primeru bi bila napoved GZS o krčenju gospodarstva lahko povezana z velikimi tveganji, da se bo še poslabšala.