Letošnje poletje verjetno brez hujše vročine in suše, a z več neurji

Kot kažejo napovedi evropskega meteorološkega centra ECMWF, bo letošnje poletje nadpovprečno toplo, kar pravzaprav ni nič presenetljivega, saj se med letnimi časi pri nas daleč najbolj segrevajo ravno poletja. Po podatkih Arsa se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji v zadnjih 40 letih poleti dvignila za kar tri stopinje Celzija, kar pomeni, da so vročinski valovi pogostejši, izrazitejši in tudi precej dolgotrajnejši kot nekoč.

Če je še pred letom 1990 marsikatero poletje minilo brez vročinskih valov, v zadnjih 25 letih vsako leto beležimo vsaj en vročinski val. Zelo vroča poletja smo imeli v letih 2012, 2013, 2015, 2017, 2019, 2021 in 2022, najbolj vroče poletje pa v večjem delu Slovenije z izjemo Primorske in nekaterih alpskih dolin še vedno ostaja poletje 2003, ko je bilo po podatkih Arsa v Ljubljani kar 52 vročih dni, povprečna najvišja dnevna temperatura zraka pa je znašala 30,2 stopinje Celzija. Povprečno poletje v zadnjih stotih letih ima sicer le 13 vročih dni in popoldansko temperaturo zraka okoli 25 stopinj Celzija.

Tudi letos vročini ne bomo ušli, vseeno pa kaže, da bo letošnje poletje z visokimi temperaturami nekoliko prizanesljivejše od do zdaj najbolj vročih poletij. Najtoplejši zrak se bo zadrževal na Iberskem polotoku in jugu Francije, kjer bodo temperature do dve stopinji višje od dolgoletnega povprečja, medtem ko v večjem delu stare celine, tudi pri nas, temperaturni odklon predvidoma ne bo presegel ene stopinje Celzija. Podobno poletje smo nazadnje imeli leta 2020, ko smo v večjem delu Slovenije našteli med 20 in 25 dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Za primerjavo, lansko poletje je bilo na južni strani Alp za več kot dve stopinji in pol toplejše od 30-letnega povprečja in nam je prineslo med 30 in 50 vročih dni, s čimer smo se močno približali do zdaj najbolj vročemu poletju iz leta 2003.

Lani nas je poleg hude vročine pestila tudi suša, ki se je začela že v spomladanskih mesecih, visoke temperature in pomanjkanje padavin pa so poleti razmere le še poslabšale. Letos so obeti veliko boljši, saj smo za razliko od lani v junij vstopili z dobro vodno zalogo, glede na napovedi pa se nam izrazitejše suše ni treba bati niti v naslednjih mesecih, pričakovati je namreč povprečno oziroma celo nekoliko nadpovprečno količino padavin. Bolj suho poletje naj bi letos imeli v Skandinaviji in na vzhodu celine, medtem ko naj bi bili poletni meseci v Sredozemlju bolj mokri od povprečja, s tem pa tudi bolj nevihtni.

A poudariti je treba, da je takšna napoved le povprečna slika treh mesecev in nakazuje zgolj splošne prevladujoče vremenske vzorce, znotraj obdobja pa imamo lahko tako večja kot tudi manjša nihanja okoli pričakovanega povprečja. Tako tudi letos poleti ne gre povsem izključiti daljšega obdobja suhega in vročega vremena, ki mu bodo sledile obilne padavine. Zaradi podnebnih sprememb namreč podoben tip vremena nad nami vse pogosteje vztraja dalj časa, ko se vreme vendarle spremeni, pa lahko nastopi drug ekstrem.

Vse pogostejše vremenske ekstreme lahko pripišemo zmanjševanju temperaturne razlike med ekvatorjem in polom, saj se polarni predeli ogrevajo precej hitreje kot preostali svet. Na ta način oslabijo tudi vetrovi, ki razmejujejo vroče in mrzle zračne mase, kar ima za posledico, da so določeni vremenski vzorci dolgotrajnejši kot včasih.

Ob višjih temperaturah se močno poveča izhlapevanje, s čimer se kopiči in sprošča več energije za vremenske ekstreme. Ozračje je posledično bolj nestabilno, zato nas precej pogosteje kot včasih prizadenejo neurja z nalivi in točo. Po drugi strani pa lahko območja, ki se jih nevihte v veliki meri ognejo, tudi zaradi večjega izhlapevanja, pesti suša. Podatki kažejo, da se pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov z le stopinjo višjo temperaturo zraka podvoji. Torej zaradi podnebnih sprememb imamo na eni strani vse pogosteje opravka s sušo, na drugi strani pa s silovitimi neurji, ki jim, kot vse kaže, ne bomo ušli niti letos.