Letošnje poletje nam je s sušo prizanašalo, najbolj sušno na Obali

Agencija RS za okolje je analizirala sušna obdobja minulega poletja in ugotovila, da nam je bilo glede suše in njenega vpliva na kmetijstvo letos prizaneseno. Izrazitejše sušne razmere so bile le na obalnem območju.

Kot ugotavljajo na Arsu, v letošnjem poletju v Sloveniji ni bilo večjih težav s sušo na kmetijskih površinah. Skupna značilnost letošnja poletja so bila namreč krajša sušna obdobja, ko je rastline pestil sušni in tudi vročinski stres.

Poletna meteorološka vodna bilanca je bila regijsko zelo raznolika. V severni polovici Slovenije je bilo poletje namočeno bolj kot običajno. Zlasti v hribovitem območju ter na planotah Notranjske in Kočevske je bila pozitivna poletna vodna bilanca z najvišjimi presežnimi vrednostmi zabeleženimi v Ratečah, nad 300 mm. V osrednji Sloveniji so vladale dokaj običajne poletne sušne razmere. V delu osrednje Slovenije je šele v zadnji tretjini avgusta vodna bilanca zdrsnila pod običajne vrednosti, vendar pod zmerne sušne razmere ni padla. Drugače je bilo v jugozahodnem in severovzhodnem delu Slovenije, kjer je neugodna razporeditev padavin nekajkrat privedla do zmerno sušnih razmer. V zgodnjem poletju je bila na Goriškem vodna bilanca še na pozitivni strani, a se je v drugi polovici julija, ob vročinskem valu, prevesila v primanjkljaj in se v avgustu približevala zmerno sušnim razmeram. Te so ob koncu meteorološkega poletja zdrsnile celo nekoliko pod vrednosti, ki označujejo stanje zmerne suše. Na drugem, severovzhodnem koncu Slovenije pa je vodna bilanca ves čas vztrajala na negativni strani, le da je vodni primanjkljaji šele v začetku avgusta zdrsnil pod običajne vrednosti, ob koncu meteorološkega poletja pa se je približal vrednostim zmerne suše.

Povsem je izstopalo obalno območje, kjer je vodni primanjkljaj od sredine junija vztrajno naraščal in se v drugi polovici julija približal vrednostim zmerne suše. Ob koncu avgusta je vodni primanjkljaj presegel 400 mm, kar je sicer neprimerno več kot v drugod po Sloveniji, a glede na dolgoletne vrednosti primanjkljajev v tem delu Slovenije, sušne razmere niso dosegle ekstremnih vrednosti, kakršnim smo bili priča v preteklem letu 2015 in v še nekaj letih preteklega desetletja, ko so bili primanjkljaji vode v primerljivem času vsaj za 100 mm in več večji od letošnjega (leta 2015, 2007, 2003).

Na Arsu ugotavljajo, da je bilo najbolj sušno obalno območje, kjer je vodni primanjkljaj vse od sredine junija vztrajno naraščal in v drugi polovici julija že povzročil zmerno sušne razmere, ki so se stopnjevale tudi v avgustu. Kljub temu ob koncu meteorološkega poletja vodni primanjkljaj ni dosegel ekstremnih vrednosti kot v preteklem letu 2015 in v še nekaj sušnih letih preteklega desetletja.

Primanjkljaj se bo še nekoliko povečal

Nadpovprečno toplo vreme in pretežno suho vreme je vladalo do sredine septembra. Kratkoročni vremenski obeti tudi ne kažejo na večje količine dežja. Pričakujemo lahko, da se bo primanjkljaj vode še nekoliko povečal, vendar na kmetijske rastline, ki zaključujejo vegetacijsko obdobje in zorijo, ne bo več vplival, navajajo na Arsu in dodajajo: "Nekoliko težje bo za strniščne posevke, ki so prav ta čas v intenzivni rasti. Težave pa je pričakovati na obalnem območju, kjer izsušena tla ovirajo pripravo tal in presajanje vrtnin za jesensko pridelavo na prosto."