Letošnje poletje drugo najtoplejše doslej in manj nevihtno od povprečja

Po prvih in še nepopolnih podatkih Arsa je bila povprečna poletna temperatura zraka v Ljubljani 23,0 stopinje Celzija, kar je 2,6 stopinje Celzija več od dolgoletnega povprečja in 0,4 stopinje Celzija manj, kot znaša rekordna vrednost iz leta 2003. Sledijo poletja 2017, 2015, 2012 in 2013.

Še večje odstopanje od povprečja je bilo v Ratečah, kjer je pravkar končano poletje celo nekoliko preseglo doslej najbolj vročega iz leta 2003. Kljub temu pa smo letos v primerjavi z nekaterimi poletji pred tem imeli manj ekstremne vročine. Nižji so bili tako absolutni maksimumi kot tudi število vročih in zelo vročih dni. V večjem delu države smo v treh poletnih mesecih našteli med 29 in 36 dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija, v doslej najbolj vročih poletjih 2003, 2015 in 2017 pa je bilo takih dni marsikje več kot 40. Precej več vročih dni je bilo na Primorskem. V Biljah pri Novi Gorici smo jih zabeležili 58, na Letališču Portorož pa 55.

Najvišje temperature smo v večjem delu države izmerili junija, kar je nekoliko nenavadno, saj je običajno najbolj vroče julija ali avgusta. Na številnih postajah v zahodni in osrednji Sloveniji smo ob koncu junija zabeležili tudi nove absolutne junijske temperaturne rekorde. Prejšnji rekord je bil najbolj popravljen v višjih legah. Na Kredarici se je 27. junija ogrelo do 20,8 stopinje Celzija, prejšnja rekordna znamka iz leta 2012 je bila tako presežena za kar 3 stopinje in pol.

Kako je bilo z vročinskimi valovi?

Po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije smo imeli tri ali štiri vročinske valove, na Primorskem smo jih našteli od pet do sedem, v alpskih dolinah pa le dva. Posebnost letošnjega poletja so bile pogoste kratke in ne preveč izrazite ohladitve. Tudi v najbolj vročih poletjih doslej smo beležili vsaj nekaj dni, ko se niti popoldanske temperature niso povzpele nad 20 stopinj Celzija, letos pa so take ohladitve povsem izostale.

Kljub temu smo sredi julija imeli nekaj zelo svežih juter, ko je prav prišel tudi kakšen dolg rokav. Še posebej izstopajoče je bilo jutro enajstega julija, ko so na Babnem polju izmerili 3, v Kočevju 6, v Ilirski Bistrici 7, v Celju 9 in v Ljubljani 12 stopinj Celzija. A te temperature so bile vseeno daleč od rekordnih vrednosti za julij in tudi v primerjavi s preteklimi poletji nič ekstremnega. Večina nižinskih postaj pri nas ima najnižjo izmerjeno poletno temperaturo v zgodovini meteoroloških meritev med eno in tremi stopinjami Celzija.

Le deset suhih dni

Sicer pa smo se v letošnjem poletju skoraj vsakodnevno srečevali z možnostjo nastanka ploh in neviht. Od prvega junija do danes je bilo nad vso Slovenijo povsem suhih le deset dni (v juniju pet, v juliju le dva in v avgustu trije), kljub temu pa so bile krajevne razmere zelo različne.

Največ nevihtnih dni, 28, je bilo na Kredarici. V večjem delu nižinskega sveta je bilo nevihtnih od 17 do 27, ob morju pa le 14 dni. Kljub drugačnemu občutku smo v dobršnem delu države po številu nevihtnih dni nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem med letoma 1971 in 2000.

Zelo zanimivi so tudi podatki o številu razelektritev na območju Slovenije. V najbolj nevihtnih letih med 2006 in 2009 smo imeli več kot 80 tisoč udarov strel, medtem ko jih je bilo v sušnem in vročem letu 2013 skoraj trikrat manj (35 tisoč). Tudi letošnje poletje po številu strel ni posebej izstopalo, saj smo le v juliju presegli 20-letno povprečje. Je bil pa zelo izstopajoč dogodek preteklo soboto, ko smo na območju Slovenije našteli kar 7890 strel med oblaki in zemljo, kar je po podatkih Elektroinštituta Milana Vidmarja, ki upravlja s sistemom SCALAR, največ v zadnjih desetih letih.

Zelo pestra padavinska slika

Večina padavin je padla v obliki ploh in neviht, zato je bila njihova časovna in prostorska razporeditev zelo raznolika. Na Goriškem in v Zgornjesavski dolini se je letošnje poletje uvrstilo celo med najbolj sušne doslej, saj je padla le polovica povprečne količine padavin. Povsem drugačna slika je bila na vzhodu države, kjer je bilo dolgoletno povprečje večinoma preseženo. Na Štajerskem in v Prekmurju je v treh poletnih mesecih skupno padlo od 260 do 350 litrov dežja na kvadratni meter, kar je celo več, kot so jih izmerili v Ratečah, čeprav je slika običajno ravno obratna.

Razlog za večjo količino padavin v vzhodnem delu države gre iskati v neurjih, ki so se najpogosteje razbesnela v pasu med Prekmurjem, Štajersko, Koroško, Dolenjsko in Belo krajino. Najhujše neurje je 11. junija pustošilo v Poljanski dolini ob Kolpi in prineslo zelo debelo točo. Nekatera ledena zrna so še tri ure po nevihti v premeru merila do 11 centimetrov, kar je neuradno največja velikost toče pri nas.

Po podatkih, ki jih zbira European Severe Storms Laboratory, je toča premera 10 centimetrov in več v Evropi izredno redka, saj predstavlja le 0,38 odstotka vseh poročil o večji toči (premera vsaj 2 centimetra). V zadnjih letih je imelo največje izmerjeno zrno toče v Evropi premer kar 15 centimetrov in je padlo v neurju 20. junija 2016 na zahodu Romunije.