Letos za 20 odstotkov manj nedovoljenih vstopov v Slovenijo

V Sloveniji je večina tujcev ob prijetju podala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, podali pa so 5173 prošenj za mednarodno zaščito. Večino, 63 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito, so predstavljali državljani Maroka, sledijo državljani Afganistana, Sirije in Egipta.

V zadnjih nekaj letih na ministrstvu opažajo porast tihotapljenja migrantov in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih s tem. Slovenska policija je letos preiskala 475 primerov, v katerih so prijeli 524 tihotapcev migrantov, so navedli.

'Varnostna vprašanja je treba reševati v sodelovanju s širšo regijo in državami izvora'

Po podatkih Evropske mejne in obalne straže Frontex je v prvih enajstih mesecih 2024 število nedovoljenih prehodov na območju Zahodnega Balkana upadlo za 80 odstotkov, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

"Ker je državam v regiji Zahodnega Balkana treba pomagati tudi pri upravljanju migracij, so v zadnjem letu okrepili tristransko sodelovanje z Italijo in Hrvaško. Ob različnih priložnostih smo pozvali tudi k čimprejšnjemu podpisu statusnega sporazuma med Frontexom ter Bosno in Hercegovino, ki bo pomembno prispeval k varovanju zunanje meje Evropske unije," so zapisali.

Slovenija skupaj s predvsem Italijo in Hrvaško išče rešitve glede nadzora nad prehajanjem meja ter se dogovarja o možnostih za skupne mešane patrulje na meji Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Na ministrstvu poudarjajo, da migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na notranjih mejah posamezne države, temveč je treba varnostna vprašanja reševati v tesnem sodelovanju s širšo regijo ter državami izvora migracij.

Dodali so, da se Slovenija jasno zaveda problematike nezakonitih migracij in je kot polnopravna članica schengenskega prostora vključena v iskanje skupnih evropskih rešitev.

Vernstno tveganje znatno povečano zaradi razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu

Ponovno so opomnili, da EU obdaja nestabilno okolje in konflikti, razmere v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu pa so znatno povečale varnostno tveganje. Slovenija je na podlagi zakonika o schengenskih mejah 21. oktobra lani uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je pred dnevi podaljšala do 21. junija 2025.

Zagotovili so, da slovenski varnostni organi pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter učinke začasnega nadzora na notranjih mejah z namenom čimprejšnje vrnitve k območju brez nadzora na notranjih mejah, takoj ko bodo razmere to dopuščale. Slovenija namreč ostaja velika zagovornica schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, so poudarili na ministrstvu.