Letos na cestah umrlo 27 ljudi, pol manj kot lani

V letošnjem letu je do današnjega dne na slovenskih cestah umrlo za polovico manj ljudi kot v enakem obdobju lani, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa Ljubo Zajc. Kot je poudaril, podatki kažejo, da bo letošnje leto po stanju varnosti na cesti podobno kot pred 55 leti.

V enakem obdobju lani umrlo 54 ljudi, letos 27

Na današnji novinarski konferenci so predstavili aktualno stanje varnosti cestnega prometa z napovedjo do konca letošnjega leta. Zajc je pojasnil, da so v tem letu do današnjega dne slovenske ceste terjale 27 življenj, v enakem obdobju lani pa 54. Ob tem je izpostavil, da je na slovenskih cestah še pet let nazaj 27 ljudi povprečno umrlo le v enem mesecu.

"Prvi podatki kažejo, da lahko letos dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili, in sicer da na slovenskih cestah ne bi umrlo več kot 118 ljudi in da se jih ne bi več kot 860 telesno poškodovalo," je povedal. Zadnje leto, ko je na naših cestah umrlo 118 ljudi, je bilo leto 1957. "Seveda smo takrat imeli približno 20.000 vozil, danes pa je vozil skorajda 1.400.000, torej 70-krat več vozil kot pred 55 leti," je dejal Zajc.

Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa je do največjega zmanjšanja nesreč prišlo v Podravju, osrednjeslovenski regiji in na Gorenjskem, število mrtvih pa se je v največji meri zmanjšalo med vozniki osebnih avtomobilov. Ob tem Zajc pravi, da je "zelo spodbuden tudi podatek, da smo imeli 18 odstotkov manj prometnih nesreč zaradi posledic vpliva alkohola".

Največ nesreč se zgodi v naselju, in sicer 70 odstotkov. Vendar pa se število prometnih nesreč s smrtnim izidom v 75 odstotkih zgodi izven naselja in le v 25 odstotkih v naselju.

Najbolj nevarni meseci so pred vrati

Poletni meseci junij, julij in avgust so po besedah Zajca med najbolj nevarnimi. V teh mesecih namreč povprečno umre od deset do 14 ljudi, med 80 in 90 pa se jih hudo telesno poškoduje. Po Zajčevih besedah ima agencija takšna pričakovanja tudi letos. "Tisto, kar nas bo najbolj ogrožalo tekom teh treh mesecev, pa bo definitivno hitrost," poudarja. Najbolj ogroženi bodo po njegovih besedah motoristi in kolesarji, predvsem na področju osrednjeslovenske in podravske regije.

Od 28. maja do 3. junija bo potekala akcija ''Pripnite se in doživite"

Vesna Marinko z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je predstavila cilj preventivne akcije, kateri je povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu med vozniki in sopotniki v avtomobilih, tovornih vozilih ter avtobusih. Kot je dejala, se z uporabo varnostnega pasu zmanjšajo najhujše posledice prometnih nesreč. S sistematičnim štetjem uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki motornih vozil, ki se je izvedel v novembru 2011, so statistični podatki pokazali, da med 85.000 vozil uporablja varnostni pas 93 odstotkov voznikov, več žensk kot moških. V primerjavi z letom 2010 se je uporaba varnostnega pasu povečala za 1,5 med vozniki ter za 1,6 odstotkov med sopotniki. Na zadnjih sedežih v osebnih avtomobilih je uporabljalo varnostni pas 81 odstotkov potnikov. Največji delež nepripetosti voznikov je na lokalnih cestah, najvišji delež pripetosti pa na avtocesti. V letu 2011 kar 28 odstotkov smrtnih žrtev oziroma 13 voznikov osebnih vozil ni uporabljalo varnostnega pasu. Da varnostni pas resnično rešuje življenja, dokazuje tudi podatek o poškodovanih v prometnih nesrečah: od težje telesno poškodovanih jih je bilo pripetih skoraj 75 odstotkov, lažje telesno poškodovanih pa skoraj 93 odstotkov.

Klemen Grabljevec iz Inštituta RS za rehabilitacijo Soča je poudaril, da lahko varnostni pas pri visoki hitrosti povzroči le površinske poškodbe telesa, kože, manjši zlom ter izjemoma težje poškodbe notranjih organov, in da ni primerjave med nastalimi poškodbami pri uporabi ali neuporabi varnostnega pasu.

Preventivno akcijo bodo promovirale tudi lokalne skupnosti, ki bodo delile preventivni material, vključili pa se bodo tudi občinski redarji. Poudarjali bodo uporabo varnostnih pasov tako pri odraslih kot pri samih otrocih ter s tem vplivali na kulturo in obnašanje voznikov med samo vožnjo.