Leto zaskrbljujočih rekordov: prebili neslavno mejo, pri nas za kar pol stopinje topleje

Leto 2024 je bilo najtoplejše zabeleženo leto.  Najverjetneje smo doživeli tudi prvo koledarsko leto, v katerem je bila globalna povprečna temperatura za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od tiste v predindustrijskem obdobju, poudarja Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje: "Nismo imeli le enega ali dveh rekordnih let, temveč smo imeli celoten desetletni niz, ki ga spremljajo uničujoče posledice ekstremnega vremena, dvigovanje morske gladine in taljenje ledu. In vse to je posledica rekordnih količin toplogrednih plinov, ki jih v ozračje sproščajo človeške dejavnosti."

"Zavedati se moramo, da je Slovenija kot del južne Evrope del regije, ki je zelo ranljiva za posledice podnebnih sprememb. Je tako imenovana vroča točka podnebnih sprememb, katerih učinki so vedno bolj očitni in v takih okoliščinah ni časa za obotavljanje z ukrepi," je še posvaril. 

Za nami leto vremenskih presežkov 

Klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa je izpostavil, da je za nami leto vremenskih presežkov, z rekordi tako na regionalni kot na globalni ravni. Kot je pojasnil, je bilo leto 2024 daleč najtoplejše leto od približno sredine 19. stoletja, ko imamo na voljo dovolj meritev. 

Po podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi je bila povprečna temperatura lanskega leta približno 15,1 stopinje Celzija, kar je 1,6 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo. Izpostavil pa je, da je zadnjih deset let deset najtoplejših let v merilnem nizu 175 let podatkov.  

Tako lahko trdimo, da je leto 2024 verjetno prvo leto v zgodovini meritev, ki je preseglo 'sloviti' prag 1,5 stopinje Celzija, ki je omenjen v pariškem sporazumu, opozarja Vertačnik. Naraščanje temperature traja že približno pet desetletij in se v zadnjem času še pospešuje, poudarja. In to mejo povprečno 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo bomo po napovedih dosegli že v nekaj letih in s tem bo presežen že prvi prag, ki ga omenja pariški sporazum: "Z današnjim tempom segrevanja pa bomo nekje do leta 2050 že do meje dveh stopinj Celzija in se potem brez izrazitih ukrepov težko vrnili nazaj do 1,5 stopinje." Večina ogrevanja, ki smo ga imeli v zadnjih 150 letih, bo z nami tako še kar nekaj časa, je poudaril. 

Kaj pomeni, da smo presegli ta mejnik? 

Kot pojasnjuje doc. dr. Žiga Zaplotnik iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, je povprečna globalna temperatura resda v posameznim letu prvič presegla raven 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo, vendar pa to ne pomeni, da smo že presegli zastavljeni cilj 1,5 stopinje Celzija, saj se namreč pri tem upošteva 20-letno povprečje globalnih povprečnih temperatur in to se zaenkrat še ni dvignilo za 1,5 stopinje Celzija napram predindustrijski dobi.

Nikjer na svetu ni bilo rekordno hladno, Evropa med območji, ki se najhitreje segrevajo 

Kot je še izpostavil Vertačnik, je bilo lansko leto tudi leto rekordno toplih mesecev. Zabeležili smo tudi najtoplejši dan v zgodovini meritev. To je bil 22. julij, ko je globalna povprečna temperatura znašala 17,6 stopinje Celzija. Poleg tega pa je poudaril, da po drugi strani nikjer na svetu ni bilo rekordno hladno: "Tako imamo na eni strani približno četrtino Zemlje, ki je bila rekordno topla, na drugi strani pa nimamo nobenega kraja na svetu, ki bil rekordno hladen." Pri tem je izpostavil, da v Evropi govorimo o rekordnem letu s še večjim odklonom kot na globalni ravni, kar je že običaj, opažamo namreč, da je Evropa med tistimi območji na svetu, ki se najhitreje segrevajo. 

Zakaj so padali temperaturni rekordi? 

Kot našteva Vertačnik, so razlogi med drugim trend dviganja globalne temperature zraka, še vedno prisoten učinek pojava El Nino v prvih mesecih lanskega leta, višek Sončeve aktivnosti ter zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida iz ladijskega prometa zlasti nad severnim Atlantskim in severnim Pacifiškim oceanom. To je botrovalo zmanjšanju količine nizke oblačnosti nad morji, kar je povečalo absorpcijo sončnega obsevanja in s tem nekoliko dvignilo temperaturo, je razložil. Dodal je še nadpovprečno visoke temperature Atlantika v zadnjih dveh letih. 

Slovenija ni izjema: izredno leto po temperaturah 

Leto 2024 je bilo z naskokom najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji. Hkrati pa nadpovprečno namočeno ter skromno s snegom, je povedala klimatologinja iz Arsa Katja Kozjek Mihelec. Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991–2020. Skoraj povsod v Sloveniji pa je bilo lansko leto daleč najtoplejše v zadnjih 75 letih, je poudarila. Že tretje leto smo tako zabeležili rekordno toplo leto. Osem najtoplejših let doslej pa se je zgodilo prav v zadnjem desetletju, je še izpostavila.  

Kaj sicer pomeni sprememba za 0,5 stopinje Celzija? Kot pojasnjuje Zaplotnik, si lahko to predstavljamo kot premik temperatur v ozračju za približno 100 m navzgor, povprečna temperatura namreč upade za 0,65 stopinje Celzija za vsakih 100 m dviga. Poenostavljeno, kraji na 500 metrov so imeli torej letos podobne temperaturne razmere kot lansko leto kraji na 400 m, ponazori.