Leto 2019 v številkah: kaj je zaznamovalo leto, ki se poslavlja?

Statistični urad RS je ob koncu leta pripravil pregled najnovejših statističnih podatkov o stanju v državi.

Če začnemo kar s statistiko prebivalstva – prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na zdajšnjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk, kar je posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med državami članicami EU-28 je več moških kot žensk le še med prebivalstvom Švedske, Malte in Luksemburga.

Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili prebivalci in prebivalke, stari 65 ali več let, 19,4 % celotnega prebivalstva; do 2055 naj bi se ta odstotek povečal na skoraj 32 %, do 2100 pa na nekaj več kot 31 %.

Plače rastejo

Dobra novica prihaja s področja zaposlovanja – stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna; to je bila ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna). In še ena pozitivna novica – plače rastejo. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 je bila nominalno za 4,3 %, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 2,6 % višja kot za isto obdobje prejšnjega leta. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 evra.

A na drugi strani se je gospodarsko razpoloženje precej poslabšalo, saj je bila vrednost tega kazalnika nazadnje tako nizka konec leta 2014. Številke kažejo na podobno stanje tudi med 28 članicami EU, le da je bil upad v povprečju še nekoliko nižji kot v Sloveniji. Pri nas je zaupanje potrošnikov najbolj upadlo v gradbeništvu, v trgovini na drobno je na začetku leta še naraščalo, v zadnjih mesecih pa je tudi v tej dejavnosti nekoliko upadlo.

Umirjanje gospodarske rasti

Poglejmo še gospodarsko rast – ta se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 %, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja.

Statistični urad še ugotavlja, da se cene dvigajo. Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za 2 %, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 %. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 %) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 % dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za 2 %).

Še vedno pa narašča spletno nakupovanje. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 % oseb (16–74 let).

Če za konec pogledamo še turistične nastanitve: do konca septembra smo imeli več kot 5 milijonov prihodov turistov – od tega skoraj 4 milijone tujih, domačih nekaj več kot milijon. Prenočitev je bilo nekaj več kot 13 milijonov – od tega so tuji turisti ustvarili 9,6 milijona, domači 3,5 milijona.