Postopek izredne naturalizacije je najhitrejši način, kako lahko športniki, kulturniki, znanstveniki in drugi pridejo do slovenskega državljanstva. V zadnjih letih je bila najbolj izpostavljena naturalizacija košarkarja Anthonyja Randolpha, ki se je državi povrnila z zlato kolajno z evropskega prvenstva v košarki. Postopek izredne naturalizacije pa je za svoj vstop v vlado izkoristila tudi kohezijska ministrica Angelika Mlinar. A primera nista osamljena. Slovenija je zgolj v letu 2018 izvedla 235 izrednih naturalizacij.
Razlogi, na osnovi katerih lahko vlada sprejme odločitev o izredni naturalizaciji, so naslednji: športni, znanstveni, zdravstveni, gospodarski, verski in nacionalni. In ta sploh ni tako redka. Zgolj v lanskem letu je bilo po hitrem postopku naturaliziranih 235 oseb. Daleč največ, kar 192 iz nacionalnih razlogov. Športnika zgolj dva.
Na izredno naturalizacijo pa prav med prazniki intenzivno čakata še dva športnika. Ruska biatlonka Olga Podčufarova in košarkar Jordan Morgan. "V prvi vrsti bi rad povedal, da v bistvu bi si želeli, da naturalizacije ne bi potrebovali, da bi bili tako močni na teh centrskih pozicijah, da teh naturalizacij ne bi potrebovali," je dejal Rado Trifunovič, selektor slovenske košarkarske reprezentance.
Sloveniji se je pomanjkanje visokih igralcev poznalo predvsem na preteklih kvalifikacijskih tekmovanjih, postopek izredne naturalizacije je zato za košarkarsko zvezo zelo dragocen. "Zagotovo je to dobrodošlo, predvsem zaradi vsega, kar se odvija tako hitro," pravi Trifunovič.
Da se bo postopek izredne naturalizacije, ki stane dobrih 185 evrov, odvil hitro, upa tudi biatlonska zveza Slovenije. Želijo si, da bi Olga Podčufarova lahko slovensko zastavo zastopala že konec januarja na tekmi svetovnega pokala na Pokljuki. Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport je njeni prošnji že pritrdilo. Odločiti mora potrditi le še vlada.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.