Slovenija je imela po pojasnilih direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjana Vasleta v letih pred prevzemom evra velike težave z inflacijo, vstop v evroobmočje pa je kljub blagemu cenovnemu šoku ob prevzemu skupne valute prinesel makroekonomsko stabilnost in inflacija ni več predmet makroekonomskih neravnotežij.
Slovenija je v obdobje samostojnosti iz nekdanje Jugoslavije s seboj prinesla problematiko visoke inflacije, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja v povprečju znašala kar 114 odstotkov, leta 1989 pa je bila letna inflacija pri neverjetnih 2818 odstotkih.
Nekaj zanimivosti iz raziskave
V zadnjih 20 letih se je daleč najbolj podražil zavojček cigaret. Za enak znesek bi leta 1991 lahko kupili kar 64 zavojčkov, leta 2011 pa bi dobili samo enega.
V zadnjih 20 letih se je močno podražil tudi obisk frizerskega salona. Za znesek, ki ga je gospa leta 2011 plačala za en obisk pri frizerju, bi leta 1991 lahko obiskovala frizerja celo leto 2-krat mesečno.
V letu 1991 bi v gostinskem lokalu dobili kar 23 skodelic kave za ceno ene kave v letu 2011. Leta 1991 bi si lahko s povprečno mesečno neto plačo privoščili 861 skodelic kave, leta 2011 pa 851. Skodelica kave se je samo v obdobju 2006–2008 podražila za več kot 40 odstotkov, predvsem zaradi prehoda na skupno evropsko valuto.
Kako se je gibala inflacija?
Vasle je ob predstavitvi brošure o gibanju cen v Sloveniji pojasnil, da je mogoče gibanje inflacije po letu 1991 razdeliti na štiri obdobja.
V prvem obdobju od leta 1991 pa do konca leta 1996 je Slovenija skozi stabilizacijo gospodarskih razmer po izgubi jugoslovanskega trga, denarno osamosvojitvijo in prehodom na tržni pristop k oblikovanju cen uspela zaustaviti hiperinflacijo iz 80. let, ki se je prenesla tudi v 90. leta. Kljub temu pa je potrebovala kar nekaj časa, da je uspela letne stopnje inflacije z okoli 100 odstotkov znižati na raven blizu 10 odstotkov. Leta 1995 je letna inflacija padla pod 10 odstotkov in se ustavila pri 8,6 odstotka.
Do leta 2001 je nato sledilo obdobje sorazmerno visoke inflacije, ki se je gibala blizu 10 odstotkov. Vasle je zatrdil, da je bila visoka inflacija po eni strani posledica hitrejše rasti gospodarske dejavnosti v Sloveniji, po drugi strani pa tudi neurejene ekonomske politike. Slovenija je namreč v tem obdobju poznala polno indeksacijo plač, pokojnin in socialnih transferjev, ki je sprožala inflacijsko spiralo, visok delež v cenah so predstavljale nadzorovane cene, ki so ob tem s svojo rastjo bistveno prispevale k inflaciji, najpomembnejši dejavnik spodbujanja inflacije pa je bilo nihanje vrednosti tolarja v primerjavi z nemško marko kot takratno evropsko referenčno valuto.
Inflacija se je začela umirjati z letom 2002, ko je Slovenija sprejela program za prevzem evra, kar je državo prisililo k bolj vzdržni ekonomski politiki na vseh področjih, stabiliziral pa se je tudi tečaj tolarja.
S prevzemom evra je sicer prišlo do nekaterih cenovnih šokov v letih 2007, 2008 in 2009, a je inflacija kljub temu postala trajno stabilna makroekonomska kategorija in ne predstavlja več makroekonomskega neravnotežja. Omenjeni šoki so bili predvsem posledica hitrejše gospodarske rasti Slovenije v letih 2007, 2008 od povprečja v evroobmočju, višjega deleža tekočih goriv v inflaciji in višjega prispevka trošarin v letu 2009.
Vasle tako pravi, da je evro kljub dvigu cen nekaterih storitev, ki so se izkazale za sorazmerno obvladljive, prinesel makroekonomsko stabilnost, Slovenija pa je v obdobju priprav na evro in po njegovem prevzemu rešila dolgoletno težavo z inflacijo. Ta se je stabilizirala pri okoli dveh odstotkih, kolikor znaša tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke.
KOMENTARJI (147)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.