Marijana Podhraški je med drugim novinarka, ki je včasih za slovenske bralce pisala tudi potopise iz sveta. Popotniški blog Let's Go Slovenia (Po Sloveniji) je začela snovati, ko je živela v tujini, med drugim v Severni in Južni Ameriki. Mnogokrat je namreč srečevala ljudi, ki niso vedeli veliko o naši državi, in podobno se ji je dogajalo tudi na potovanjih. "Odločila sem se, da bom ob vsakem obisku doma predstavila kak slovenski kraj v angleščini in opis skupaj s fotografijami objavila na blogu. Ko sem videla izraze na obrazih svojih mednarodnih prijateljev, ki so ob pogledu na fotografije slovenskih gora, gozdov, jezer in obalnih mest popolnoma obnemeli, sem vedela, da ima Slovenija 'X-faktor'," se je sogovornica spomnila, kako je začela oživljati zgodbe slovenskih kotičkov.

Danes vse več ljudi, ki gredo na potovanje v lastni režiji, za nasvete sprašuje popotniške blogerje, predvsem če so lokalni poznavalci, opaža Marijana Podhraški. Tudi na njo se bralci in sledilci obrnejo, ko se odločijo za obisk Slovenije. Z nekaterimi se spozna, povabijo je celo v svojo državo.
5 nasvetov, kam se podati na izlet
Tudi za naš portal je Podhraškova pripravila nekaj predlogov, kako in kje v naravi preživeti lepe dneve.

1. Pot med krošnjami Pohorje na Rogli
Novo slovensko destinacijo v osrčju pohorskih gozdov, na vrhu Rogle na nadmorski višini 1517 metrov, je sogovornica obiskala že lani, a bo obisk ponovila ravno ta konec tedna. "Gre za neverjetno izkušnjo, ki osveži pljuča in da krila za vse prihajajoče izzive v novem letu. Razgledi z vrha lesene platforme bodo ob napovedanem sončnem vremenu segali v neskončnost. Vzpon je primeren tudi za tiste, ki se ne štejejo med planince," meni Podhraškova.

Na spletni strani Pot med krošnjami Pohorje opisujejo pot, kjer lahko doživite edinstveno pohorsko naravo, spoznate drevesa krajevnih gozdov, ki so stara tudi čez 100 let, ter srečate različne živali in rastline, ki jih ne boste našli drugod: "1000 metrov dolga pot vas bo popeljala skozi raznolik gozd, v katerem boste naleteli na mnoga presenečenja in nove reči, ki vas bodo učile o naravnih procesih v gozdu, o tem, kako jih zaščititi, in zanimivih dejstvih, ki vam bodo pomagala razumeti, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje in uspevanje."

Ob poti so tudi 37-metrski razgledni stolp in informacijske table. "Izobraževalni in didaktični elementi bodo obogatili in razširili vaše znanje o naravi, njeni zaščiti in vlogi gozda. Ne le za naše najmlajše obiskovalce, temveč tudi za mlade po srcu, ki še niso izgubili stika s svojo pustolovsko stranjo, so na voljo doživljajske postaje z vrvnimi elementi na višini 24 metrov," še obljubljajo na Pot med krošnjami Pohorje.

2. Zimska idila na Jezerskem
Podhraškovo pravljična dolina med visokimi gorami vedno znova navduši. Te dni je po njenih besedah še posebej zanimiva za ljubitelje drsanja, saj je v neposredni bližini tamkajšnjega Planšarskega jezera urejeno drsališče s površino 2000 kvadratnih metrov: "Če nimate drsalk, si jih lahko izposodite v Gostišču ob jezeru. Odprt je tudi tekaški poligon v dolžini 900 metrov." Poligon s 30 metrov vzpona in 35 metrov spusta je sicer odprt od 8.00 do 19.00 in ni osvetljen. Cena karte je 5 evrov. Prodajno mesto kart in parkirišče sta ob poligonu, na parkirišču P1 – 500 metrov stran od Planšarskega jezera.
Sicer pa je Jezersko odlično izhodišče za hribe, tako tiste zelo zahtevne: Kočna, Grintovec, Dolgi hrbet, Skuta, Rinke, Babe, kot manj zahtevne: Virnikov Grintovec, Pristavški Storžič, Stegovnik … Dolgčas ne bo niti pohodnikom, obljubljajo na Jezersko.info: "Če imate v mislih krajše in manj zahtevne sprehajalne poti, vam priporočamo pohajkovanje okrog Planšarskega jezera, obisk stare cerkve Sv. Ožbalta, sprehod do zdravilne mineralne vode, imenovane 'Ankova slatina', od katere vas loči še nekaj minut hoje do prav tako znanih in čudovitih Ankovih slapov."

3. Juliana Trail za pohodnike
Podhraškova meni, da posebno doživetje ponuja Juliana Trail, ki so jo odprli lani oktobra in o kateri smo podrobno pisali tudi mi. Gre za 270 kilometrov dolgo pot, ki obkroži Triglav, a nanj ne stopi. Bistvo Juliane Trail je, da razkrije manj obljudene kotičke in pripomore k razbremenitvi krajev, ki jih turizem preveč duši. Vodi skozi naselja, kjer pohodniki lahko navežejo stik z domačini in pristno doživijo utrip v kraju.
Pot je razdeljena na 16 etap. Vsaka je povprečno dolga 17,5 kilometra, kar pomeni, da jo lahko v zmernem tempu prehodimo v štirih ali petih urah. Čeprav je pot raznolika, ni pretirano zahtevna, saj so etape večinoma ravninske. Vsaj polovica jih je zato primerna za družine.
"Najprimernejši čas za hojo po posameznih etapah ali celotni poti je sicer od marca do novembra, a ob sončnem januarju lahko izbrano lažjo etapo prehodimo tudi ta vikend," priporoča Podhraškova.

Juliana Trail je postala priljubljena, že preden je ugledala luč sveta. O njej so pisali in jo opevali tuji mediji ter raziskovalci lepot našega sveta, na primer v turističnem vodniku Lonely Planet in časniku The Guardian, kjer so jo že leta 2018 uvrstili na vroč seznam 'Kam iti na počitnice v letu 2019'.
Zdaj jo kot vredno ogleda izpostavlja tudi The New York Times. Uvrstil jo je na seznam '52 destinacij, kam iti v letu 2020', kjer je zasedla 48. mesto. "Eno je očitno: pot zagotavlja avanturo, saj prečka čudovite najlepše točke države, kot so fotogenično Blejsko jezero, smaragdna zelena reka Soča in ledeniško Bohinjsko jezero. Toda pot vodi širše, saj želi razbremeniti ozka turistična grla in popeljati več popotnikov na spregledana mesta ob poti. Odgovornost je namreč osrednji načrt slovenskega turizma. 'Danes ni dovolj, da zgolj ljubiš pokrajino, ampak moraš delovati proaktivno, da ohraniš prihodnost,' pravi Janko Humar, direktor turistične organizacije Dolina Soče," so Juliano Trail in slovenski pristop k turizmu pohvalili v The New York Times.

4. Obisk obale in Krajinskega parka Strunjan
Za uživače je slovenska Obala vedno zaželena točka na seznamu izletov, je prepričana Podhraškova. Svetuje, da izlet, če nas premami morski konec, dopolnimo z ogledom Krajinskega parka Strunjan. Meni namreč, da je prečudovit košček narave Tržaškega zaliva, ki nas bo gotovo navdihnil in nam dal motivacijo. "Park si je mogoče ogledati tudi z vodnikom, a je vodeni ogled treba pravočasno rezervirati," je pojasnila sogovornica.
Del Krajinskega parka je tudi 80-metrski strunjanski klif, ki je s svojim poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat. Kljub temu da se je v teh dneh odlomil, je park normalno odprt. Zaprli so le del, kjer je klif.
5. Z vlakom do slovenskih gradov
Podhraškova od tujih obiskovalcev pogosto posluša, da so začudeni, kako so lahko slovenski vlaki tako prazni, ko pa se Slovenija oglašuje kot zelena destinacija. "Povedo, da so pričakovali, da smo manj odvisni od avtomobilov – vsaj pri preživljanju prostega časa. Morda je ravno ta konec tedna pravi čas, da se z vlakom zapeljemo do Celja, Sevnice, Ptuja in obiščemo enega od tamkajšnjih gradov. Razgledi z najvišjih točk mest v dolino so neverjetni," meni sogovornica, ki si želi, da bi obiskovalci spoznali tudi slovensko kulturo, ustvarjalnost, glasbo, književnost, arhitekturo ...

In ravno zato so obvestila in nasveti o različnih kulturnih dogodkih po Sloveniji stalnica na njenem blogu in družbenih omrežjih. "Tu in tam predstavim zanimive lokalne ponudnike in ljudi, ki s svojim delom promovirajo Slovenijo – od lokalne izdelovalke idrijske čipke do keramičarke, ki ustvarja keramiko z navdihom iz naše narave," je strnila.
Prav tako pa si lahko pogledate predloge za izlete ter ostale aktivnosti za prosti čas na spletni strani kamdanes.com.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.