Pogosto je glavni vzrok za obisk zobozdravnika bolečina ali kakršna koli druga subjektivna težava, ki jo človek zazna, zaradi česar postane terapija dolgotrajnejša in v nekaterih primerih žal tudi bolj obsežna in zapletena.
Koliko ljudi poznate, ki so nad mislijo o obisku zobozdravnika prešerne volje in se tega veselijo? Mislimo, da je tovrstnih ljudi bore malo in kot pri vseh obiskih zdravnika se boste glede obiska zobozdravnika najverjetneje strinjali z rekom ''manj kot se vidimo, raje se imamo''.
Koliko ljudi poznate, ki so nad mislijo o obisku zobozdravnika prešerne volje in se tega veselijo? Mislimo, da je tovrstnih ljudi bore malo in kot pri vseh obiskih zdravnika se boste glede obiska zobozdravnika najverjetneje strinjali z rekom ''manj kot se vidimo, raje se imamo''.
Oskrba na zobozdravniškem stolu je mnogokrat osredotočena na odpravo akutnih težav, zaradi česar lahko pride do težav še na katerem izmed preostalih elementov stomatognatnega sistema, kar posledično vodi v začaran krog simptomatskega zdravljenja.
Povsem običajno je, da se ljudje redko odločamo za preventivne preglede, vendar bi vas radi prepričali o dejstvu, kako zelo je preventiva pomembna.
Ko zdrav zob izpade oziroma kaj so parodontalna obolenja
Zdrava obzobna tkiva so morda eden izmed najbolj pomembnih in hkrati največkrat zapostavljenih elementov zdravja ustne votline. Krvavenje dlesni pri običajnem ščetkanju velja zahvaljujoč mnogim proizvajalcem pripomočkov za izvajanje oralne higiene v večini slovenskih gospodinjstev za alarmantno stanje oziroma upravičen vzrok za skrb. Krvavenje dlesni je pokazatelj vnetnega procesa, ki ima lahko v hujših oblikah za posledico propad parodontalnih tkiv s posledičnim izpadom oz. ekstrakcijo majavih zob, ki so sicer popolnoma zdravi.
Kot vsaka bolezen tudi bolezen obzobnih tkiv poteka v fazah, med katerimi so začetne oblike ozdravljive. Indikator stopnje prizadetosti obzobnih tkiv je tako imenovana globina sondiranja ob vsakem zobu, ki ob propadu obzobnih tkiv presega fiziološke vrednosti.
Redne kontrole pri zobozdravniku ter redno čiščenje trdih in mehkih zobnih oblog sta najbolj efektivni in hkrati najmanj zapleteni metodi za preprečitev težjih oblik parodontalne bolezni.
Ko zaboli, je mnogokrat že prepozno
Kadar je govora o zobni gnilobi oz. kariesu se mnogokrat srečamo z zmotnim prepričanjem, da zob, ki ne boli, ne more biti 'gnil'. Kariozen proces se najpogosteje začne na katerem izmed predilekcijskih mest, pod starimi zalivkami, nenatančnimi protetičnimi izdelki in povsod tam, kjer je dovolj dobro retencijsko mesto za ostanke hrane in posledično bakterijsko razgradnjo le-te. Ko zobna gniloba doseže zadostno globino, se pojavijo prvi simptomi in v takih primerih je zobozdravnik čez čas mnogokrat primoran opraviti še t.i. endodontsko zdravljenje koreninskih kanalov.
Prav tako pa se za ''retreatment'' oziroma ponovitev endodontskega zdravljenja odločamo v primerih, ko je zob neprimerno zdravljen ali pa kljub zdravljenju nad njegovim apeksom perzistira periapikalni proces.
Z rednimi in natančnimi pregledi ter ob pomoči rentgenskih posnetkov se možnost dovolj zgodnjega odkritja karizne lezije znatno poveča. Torej predolgo čakanje lahko vodi v hitro poslabšanje stanja in posledično bolj kompleksno zdravljenje.
Povsem običajno je, da se ljudje redko odločamo za preventivne preglede, vendar bi vas radi prepričali o dejstvu, kako zelo je preventiva pomembna.
Ko zdrav zob izpade oziroma kaj so parodontalna obolenja
Zdrava obzobna tkiva so morda eden izmed najbolj pomembnih in hkrati največkrat zapostavljenih elementov zdravja ustne votline. Krvavenje dlesni pri običajnem ščetkanju velja zahvaljujoč mnogim proizvajalcem pripomočkov za izvajanje oralne higiene v večini slovenskih gospodinjstev za alarmantno stanje oziroma upravičen vzrok za skrb. Krvavenje dlesni je pokazatelj vnetnega procesa, ki ima lahko v hujših oblikah za posledico propad parodontalnih tkiv s posledičnim izpadom oz. ekstrakcijo majavih zob, ki so sicer popolnoma zdravi.
Kot vsaka bolezen tudi bolezen obzobnih tkiv poteka v fazah, med katerimi so začetne oblike ozdravljive. Indikator stopnje prizadetosti obzobnih tkiv je tako imenovana globina sondiranja ob vsakem zobu, ki ob propadu obzobnih tkiv presega fiziološke vrednosti.
Redne kontrole pri zobozdravniku ter redno čiščenje trdih in mehkih zobnih oblog sta najbolj efektivni in hkrati najmanj zapleteni metodi za preprečitev težjih oblik parodontalne bolezni.
Ko zaboli, je mnogokrat že prepozno
Kadar je govora o zobni gnilobi oz. kariesu se mnogokrat srečamo z zmotnim prepričanjem, da zob, ki ne boli, ne more biti 'gnil'. Kariozen proces se najpogosteje začne na katerem izmed predilekcijskih mest, pod starimi zalivkami, nenatančnimi protetičnimi izdelki in povsod tam, kjer je dovolj dobro retencijsko mesto za ostanke hrane in posledično bakterijsko razgradnjo le-te. Ko zobna gniloba doseže zadostno globino, se pojavijo prvi simptomi in v takih primerih je zobozdravnik čez čas mnogokrat primoran opraviti še t.i. endodontsko zdravljenje koreninskih kanalov.
Prav tako pa se za ''retreatment'' oziroma ponovitev endodontskega zdravljenja odločamo v primerih, ko je zob neprimerno zdravljen ali pa kljub zdravljenju nad njegovim apeksom perzistira periapikalni proces.
Z rednimi in natančnimi pregledi ter ob pomoči rentgenskih posnetkov se možnost dovolj zgodnjega odkritja karizne lezije znatno poveča. Torej predolgo čakanje lahko vodi v hitro poslabšanje stanja in posledično bolj kompleksno zdravljenje.
V kliniki Pacient vam svetujemo:
• redni kontrolni pregledi vsaj dvakrat letno,
• enkrat letno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog pri ljudeh brez povečane tveganosti za napredovalno parodontalno bolezen,
• ob povečanih globinah sondiranja odločanje za temeljitejše postopke čiščenja parodontalnih žepov,
• zamenjava zalivk, pri katerih je ob kliničnem pregledu ugotovljena neustreznost,
• ponovitev endodontskega zdravljenja pri zobeh, kjer je to neprimerno (nujna rentgenska diagnostika).
Lepi zobje niso vedno tudi zdravi zobje
