Lenarčič spet soočen s težavami: Moral sem podpisati izjavo, da me v primeru nesreče ne iščejo

Pilot Matevž Lenarčič je včeraj po precej negotovem 14-urnem poletu pristal v Kota Kinabalu v Maleziji. Z otoka Guam je namreč nameraval poleteti ponoči, da bi se izognil vremenskim težavam, a je moral vzlet prekiniti. Zapletlo se je z načrtom letenja, okoli katerega so v kontroli naredili "pravo zmedo", je povedal Lenarčič. Kontrolo je najbolj motilo, da tega predela poti nimajo pokritega z iskanjem in reševanjem oziroma SAR, zato je moral Lenarčič podpisati izjavo, da ga v primeru nesreče ni treba iskati, je pojasnil.

"Vmes se je zdanilo, kar je pomenilo, da se zna vreme v Maleziji zakomplicirati. Nad Filipini so bili nevihtni oblaki tako visoko, da se jih ni dalo preleteti, zato sem se moral spustiti pod nizke oblake in poiskati obvoz preko preliva med otoki. Veliko je bilo izogibanja nevihtam, predvsem pa precej negotovo letenje."

Pred Lenarčičem so še štiri etape. Kot je pojasnil, bodo prve tri zelo zahtevne, njihov potek pa bo odvisen predvsem od vremena. Trenutno so na letališču v Maleziji že končali servisiranje letala. Lenarčič se bo tako na dobrih 4000 kilometrov dolgo pot do mesta Colombo na Šrilanki, ki bo trajala približno 18 ur, podal danes zvečer po našem času. Vremenskih težav bo po njegovih besedah v nadaljevanju poti še več, saj se je v tem delu sveta začela deževna doba.

Nenavadno visok račun za standardne letališke storitve na Havajih

Tehnične, birokratske in vremenske težave se sicer na poti okoli sveta po Lenarčičevih besedah dogajajo neprestano. Na Havajih so bili zaradi nesmiselnega zapleta s komunikacijo celo pred tem, da projekt ustavijo. Na otoku Guam pa je precej slabe volje povzročil zelo visok račun za sicer običajne, standardne letališke storitve.

Tudi na prejšnjih postajah na območju severnega Pacifika se je dogajalo podobno, zato so stroški misije nepredvideno narasli. "Računi so povsod zelo visoki, in to predvsem zato, ker tisti, ki ga izstavijo, zelo dobro vedo, da druge možnosti pač nimamo, in lahko zaračunajo, kolikor se jim zdi. Takšni nepredvideni stroški seveda pomenijo, da bo po koncu projekta finančna luknja."

Časa za pravi počitek med posameznimi etapami je po besedah Lenarčiča vedno premalo, saj je med drugim treba poiskati primerno gorivo, poskrbeti za prevoz goriva, filtriranje, carine, plane letenja in vreme. "Bolj gre proti koncu, manj z veseljem se človek spravi v letalo. Etape so zelo dolge in naporne. Eno uro letiš z veseljem, druga je tudi v redu, tretjo komaj čakaš, da se konča, vse naslednje pa so bolj kot ne mučenje."

Ves čas letenja merijo koncentracijo črnega ogljika. Kakšne so dozdajšnje ugotovitve?

V Lenarčičevi ekipi vseskozi spremljajo tudi meritve črnega ogljika, ki kažejo, da so daleč od virov – to je daleč od tam, kjer živimo ljudje – koncentracije črnega ogljika nizke. Med pristanki so zato vedno izmerili višje koncentracije, saj se je letalo spuščalo v plast, ki je bolj onesnažena, je povedal Griša Močnik, direktor podjetja Aerosol, ki je izdelalo napravo za merjenje črnega ogljika.

Izsledki meritev so po njegovih besedah zanimivi nad Mehiškim zalivom. Med poletom iz Floride v Teksas so izmerili povišane koncentracije, za katere sumijo, da so posledica črpanja in predelave nafte na naftnih ploščadih ob obali Mehiškega zaliva in v rafinerijah na obali.

"Koncentracije so tu dosegle okoli 1000 nanogramov v kubičnem metru, kar je približno toliko kot okoli poldneva poleti v Ljubljani. To je malo za Ljubljano, hkrati pa zelo veliko za 2000 metrov nad tlemi." Med poletom iz Guama v Malezijo so bile koncentracije na delu poti zelo nizke, saj je deževalo, dež pa učinkovito spere aerosole in s tem tudi črni ogljik iz zraka.

Inštrument sicer po besedah Močnika deluje odlično, meritve pa so višje kvalitete, kot so upali pred začetkom poleta. "Matevž je pravi eksperimentalec, saj med poletom preverja delovanje inštrumenta in skrbi, da vse deluje 110-odstotno, kar je v prostoru, ki je na voljo 3000 metrov nad tlemi, velik napor," je še dodal Močnik.