FOTO: 'Na poti prek Severnega tečaja več težav, kot sem jih pričakoval'

Pilot in fotograf Matevž Lenarčič je danes s pristankom na ljubljanskem letališču uspešno končal prelet Severnega tečaja s Pipistrelovim ultralahkim letalom Virus SW. Kot je povedal, je polet spremljalo več težav, kot je pričakoval, zato je tudi trajal dlje, da pa je pomembno, da sta z letalom varno in v enem kosu prispela domov.

Na ljubljanskem letališču ga je danes pričakala ekipa projekta GreenLight WorldFlight - North Pole in sponzorji. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je ob tem dejal, da je "Matevž dokazal, da je s Pipistrelovim virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje".

Kot je poudaril, je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato, da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih pač doma ne morejo preizkusiti.

Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo.

Severni tečaj bolj topel, kot si je predstavljal

Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z "neverjetno hitrostjo", je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. "To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti," je povedal.

Lenarčič pa je o izsledkih poleta med drugim povedal, da je Severni tečaj bolj topel, kot si je predstavljal. Pod Severnim tečajem je tako bistveno hladneje kot na njem in tudi led se na tečaju hitreje topi, kar kaže na to, da se na Arktiki dejansko "nekaj dogaja". Arktika je namreč pokazatelj podnebnih sprememb, ki se tam bistveno bolj poznajo kot drugje.

Sicer pa je kot največjo težavo letenja v takšnem mrazu izpostavil letenje v oblakih, in sicer zaradi nabiranja ledu na krilih. To je bil tudi ključen vzrok, da so čakali na primerno vreme, zaradi česar se je projekt tudi nekoliko zavlekel. Zahtevnost letenja v mrazu in snegu je izpostavil tudi Domen Grauf, ki je bil ves čas poleta v navezi z Lenarčičem. Ta se je sicer ob tej priložnosti zahvalil vsem podpornikom in sponzorjem.

Ti so izrazili navdušenje nad Lenarčičevim dosežkom, med njimi predstavnik Aerosola Griša Močnik. Pojasnil je, da je Lenarčič med svojim poletom meril črni ogljik, ki je ime za del saj, prav saje pa so drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb.

Meritve na krajih, kjer meritev doslej ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo, so po njegovih besedah pokazale presenetljivo velike koncentracije saj na mestih, kjer virov zanje ni, ampak gre za onesnažen zrak, ki ga je prineslo od drugod.

Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme. Večkrat je bil primoran čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval pot. Tako se je na ljubljansko letališče, kje je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je danes zjutraj poletel proti domu.

Nad Arktiko meril izpuste črnega ogljika

Odprava je imela, kot zapisano, za cilj tudi spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Med poletom so namreč nad Arktiko merili izpuste črnega ogljika v ozračje in koncentracijo tega drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko. Podobne meritve so doslej opravljali le na zemeljskem površju ali na 10.000 metrih višine.

Za polet prek Severnega tečaja so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi na mraz. Letalo Virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okoli 300 kilometrov na uro.