Svetovalec francoskega veleposlaništva Philippe Vigouroux meni, da je epidemija covida-19 pokazala, da potrebujemo robustnejši javni zdravstveni sistem, ki mora biti bolje pripravljen na izredne razmere in se na njih tudi bolje odzvati.
Medtem ko je bila Francija po njegovih besedah leta 2009 dobro pripravljena na prašičjo gripo, za preventivo so takrat odšteli milijardo evrov, pa je bila ob epidemiji covida-19 razorožena.
Vigouroux je na današnji konferenci Zdravje 2020, ki jo organizira medijska hiša Delo v sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve, ocenil, da je epidemija pokazala potrebo po boljšem sodelovanju med državami, pa tudi med posameznimi zdravstvenimi sistemi in med posameznimi bolnišnicami.
Epidemija je pokazala tudi na to, da se morajo bolnišnice bolje organizirati, tudi tako, da bodo zdravstveno oskrbo dobili vsi bolniki, tudi tisti brez covida-19. Podobno kot v Sloveniji se tudi v Franciji soočajo s težavo pomanjkanja negovalnega kadra, ker je ta premalo plačan.
"Francija je tako kot Italija v nekaj tednih podvojila število intenzivnih postelj. Lahko dobimo postelje in opremo, ampak tako hitro pa ni mogoče dobiti zadostnega kadra," je opozoril in dodal, da nameravajo v Franciji še letos zagotoviti višje plače medicinskim sestram.
"Kriza je bila šok, vendar pa so bolnišnice nenadoma postale pomembne za vse, prav tako so bili prepoznani zaposleni, skrb za bolnike je šla na višjo raven in javno zdravje je prišlo v središče pozornosti," pa je izpostavil pozitivne strani krize.
'Treba iti naprej z razvojem v zdravstvu in vpeljavo novih zdravil'
Po mnenju generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja je epidemija dodala kompleksnost zdravstvenemu sistemu, saj je treba bistveno več kapacitete porabiti za obvladovanje epidemije, kar je razlog, da imamo manj kadra za zdravljenje bolnikov z boleznimi, ki so obstajale pred covidom-19.
Direktor Novartisove Farmacevtike v Sloveniji Krzysztof Nojszewski pa je opozoril na prednosti novih celičnih in genskih terapij, s katerimi lahko samo z eno terapijo dosežejo doživljenjski učinek. Po njegovem mnenju gre za preboje na področju farmacije in zdravstva, kot so preboj v preteklih 100 letih naredila antibiotik in cepiva.
"Bolniki bi namreč lahko brez teh terapij umrli, zato so to velike koristi tako za pacienta kot za sorodnike. Te terapije vlivajo upanje in pomenijo možnost za potencialno ozdravitev oziroma zaustavitev napredovanja prej neozdravljivih redkih in drugih bolezni." Prav tako prinašajo koristi tudi za zdravstvene sisteme, saj zmanjšajo stroške dolgotrajnega zdravljenja, s celično terapijo pa gre za enkraten strošek. Te terapije pomenijo, da se lahko bolnik po zdravljenju vrne nazaj v družbo, dela, živi normalno življenje in navsezadnje tudi plačuje davke.
Po njegovem mnenju je treba odpreti razpravo, kako ponuditi takšne rešitve pacientom in kako take terapije narediti dostopne za paciente v Sloveniji. To pa so vprašanja za odločevalce pri ocenjevanju vrednosti teh terapij.
Sušelj se strinja, da je kljub epidemiji treba iti naprej z razvojem v zdravstvu in vpeljavo novih zdravil. Ampak tudi za vpeljavo novih zdravil, kot je genska in celična terapija, potrebujemo dobro diagnostiko v državi, vrhunsko izobražen kader in vrhunsko osebje v bolnišnicah, česar pa ne bomo imeli, če ne bodo primerno plačani. Torej je sočasno z razvojem treba tudi izgrajevati ali dograjevati infrastrukturo v zdravstvu, je dejal.
Opozoril je, da v Sloveniji namenimo za zdravstvo 20 odstotkov manj denarja kot povprečno v EU, a imamo primerljiv dostop do zdravil. Za uvajanje novih zdravil se vsako leto namenja vse več denarja, letos so se sredstva povečala za četrtino. A je ob tem opozoril, da to ne pomeni, da se na ta račun znižujejo stroški v zdravstvu. "Stroški zdravstva ves čas naraščajo, ker se staramo, smo zahtevnejši bolniki," je povedal in dodal, da bo dodaten denar za zdravstvo pač potreben.
Poleg tega se bo po njegovem mnenju morala tudi farmacija prilagoditi s cenami novih zdravljenj, vsaj ko bodo javno financirana. Veliko zdravljenj v znesku dveh milijonov evrov, kot je denimo v ZDA znašalo zdravilo za slovenskega dečka Krisa s spinalno mišično distrofijo, pač ne bi mogli kriti, je opozoril.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.