Ustavno sodišče odločilo: Lekarnarji lahko prosto razpolagajo z dobički

Ustavno sodišče je razveljavilo del drugega odstavka tretjega člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da se mora presežek prihodkov nad odhodki porabiti za izvajanje dejavnosti, saj da ta prekomerno posega v pravico do svobodne gospodarske pobude. Odločitev so sprejeli soglasno. 

Pobudo za začetek postopka je dala skupina izvajalcev koncesionirane lekarniške dejavnosti. 

Kot ugotavlja ustavno sodišče, je lekarniška dejavnost izvzeta iz možnosti zasebne zdravstvene dejavnosti, ki se financira po tržnih načelih. Zasebniki torej lahko lekarniško dejavnost izvajajo samo in šele v primeru podeljene koncesije, ki pa je vezana na občine. Na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe jim tudi ni neposredno zagotovljeno financiranje iz javnih sredstev, saj morajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skleniti posebne pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, na podlagi katerih se obračunajo izdana zdravila in opravljene storitve.

Popolnoma zasebna sredstva tako koncesionarji pridobivajo le s prodajo zdravil, katerih cena se oblikuje prosto na trgu. Gre za tako imenovana nerazvrščena zdravila in zdravila brez recepta.

 Koncesionirana dejavnost se torej ne financira v celoti iz javnih sredstev, ugotavlja ustavno sodišče. "Dejstvo delnega financiranja storitev zasebnega lekarnarja iz sredstev, ki mu jih plačajo uporabniki njegovih storitev neposredno ali posredno iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, prispeva k temu, da mu pri izvajanju dejavnosti ni mogoče odreči ustavnih jamstev, ki mu jih zagotavlja pravica iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Ustavni položaj zasebnih lekarnarjev mora biti glede na navedeno torej a fortiori varovan z vidika jamstev svobodne gospodarske pobude v primerjavi z zdravniki zasebniki, ki prav tako izvajajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije," je ustavno sodišče zapisalo v obrazložitvi. 

Dodalo je, da je cena zdravil, ki so v celoti ali delno plačljiva iz sredstev ZZZS, regulirana, kar že samo po sebi omejuje možnost nastanka presežka prihodkov nad odhodki. Ti tako nastanejo le pri prodaji zdravil, ki jih plačajo uporabniki lekarniških storitev v celoti iz zasebnih sredstev. Glede teh ni omejitev, zato lahko zanje tudi zasebni lekarnar prosto oblikuje ceno in s tem vpliva na ustvarjanje morebitnega presežka prihodkov nad odhodki, ne more pa s takim presežkom prosto razpolagati zunaj dejavnosti. S tem, opozarja ustavno sodišče, navedena prepoved intenzivno oži možnost ene od pomembnih prvin pravice do svobodne gospodarske pobude in pomeni omejitev te pravice. 

Ustavno sodišče je še presojalo, ali je teža posledic izpodbijanega ukrepa sorazmerna koristim, ki zaradi posega nastajajo, to je zagotavljanju pravice do zdravstvenega varstva. "Ni sicer mogoče zanikati, da bi izpodbijana ureditev, ki prepoveduje prosto razpolaganje zasebnih lekarnarjev z morebitnimi presežki prihodkov nad odhodki, lahko prispevala k trajnemu, kakovostnejšemu in čim bolj dostopnemu zagotavljanju lekarniških storitev," piše v obrazložitvi. In dalje: "Hkrati ni mogoče zanikati tega, da je vlaganje morebitnega presežka prihodkov v samo dejavnost tudi v interesu zasebnega lekarnarja, saj kot zasebnik lahko izvaja to dejavnost samo na podlagi koncesije. Vendar obseg koristi, ki bi jih k temu lahko prispeval izpodbijani ukrep, niti ni podrobneje izkazan. Glede na navedeno te ne morejo odtehtati intenzivnega posega v samo jedro pravice." Ustavno sodišče je zato odločilo, da ureditev, ki tako pomembno krni samo jedro te pravice, ne more biti sorazmerna koristim, ki bi zaradi nje utegnile nastati. Poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude zasebnih lekarnarjev je potemtakem nesorazmeren, izpodbijani del zakona pa so zato razveljavili.