Legionela v pršilkah za usta

V vseslovenski akciji Zdravstvenega inšpektorata, pri kateri je strokovno sodeloval tudi Inštitut za varovanje zdravja, so preverjali ustreznost zobozdravstvene vode. ''Vzorci vode v zobozdravniških stolih so bili odvzeti pri zasebnih izvajalcih zobozdravstvene dejavnosti in v ordinacijah javne zdravstvene mreže. Iz zobozdravniških stolov je bila odvzeta voda, ki med delom zobozdravnika preko turbine teče oziroma prši pacientu v usta,'' so pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu.

Laboratorijske analize vzorcev in ocene rezultatov potekajo v Zavodih za zdravstveno varstvo in na Inštitutu za varovanje zdravja. ''Analize še niso končane, rezultate dobivamo dnevno. Do danes smo prejeli rezultate in ocene za slabo polovico odvzetih vzorcev, kar je 234'', pri čemer so prisotnost legionel ugotovili v 57 vzorcih vode. Pri večini, 49 od 57, so prisotnost legionele ocenili kot nizko tveganje za okužbo, pri šestih vzorcih so tveganje ocenili kot srednje, pri dveh vzorcih pa so ocenili, da je visoko tveganje za okužbo z legionelo. V nekaterih odvzetih vodah so odkrili tudi mikroorganizme, ki kažejo na slabo higieno zobozdravniških stolov.

Poudarili so, da zavezance sproti obveščajo o rezultatih, na podlagi katerih bodo morali izvesti ukrepe za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode in s tem odpravo ugotovljenega stanja. Inšpektorji bodo zavezancem izdali odločbe, katerih izvajanje bo preverjeno. V primeru neizvršitve odločbe pa je možno kršitelju izreči globo, ki je za pravno osebo od 1500 do 2086, za odgovorno osebo pa od 208 do 500 evrov.

Zdravstveni dom: Izvedeli smo iz medijev

Po poročanju Radia Krke so legionelo odkrili tudi v 70 odstotkih odvzetih vzorcev pri novomeških zdravnikih zasebnikih. Pomočnica direktorice za zdravstveno nego Alenka Piškur je sporočila, da v Zdravstvenem domu Novo mesto o povečani prisotnosti bakterije legionela na Kandijski 4 niso bili obveščeni s strani zdravstvenega inšpektorata, ampak so za informacijo izvedeli iz medijev. ''Kot nam je znano, je zdravstveni inšpektorat preseženo mejo legionele ugotovil v sistemih zobozdravstvenih stolov pri zasebnikih,'' ki jih je pri njih šest.

Pojasnila je, da opravljajo redne kontrole kakovosti vode v vodovodnem omrežju. ''Prejšnji teden so pristojne službe tudi pri nas odvzele vzorce vode iz vodovodnega omrežja, torej pip, a rezultatov mikrobiološkega preizkusa še nismo prejeli.'' Po njenih trditvah se zaposleni ravnajo po navodilih o izvajanju programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in upoštevajo pravilnik o pitni vodi.

''Tako v naših zobozdravstvenih ambulantah pred začetkom ordinacijske dejavnosti odtočijo vodo iz sistema zobozdravstvenega stola in vodovodnega sistema vsaj za dve minuti, izvajamo redne servise na zobnih strojih, redno menjavamo filtre in opravljamo dezinfekcije. Na pol leta izvajamo tudi tako imenovane toplotne šoke v vodovodnem sistemu. V okviru varovalnih ukrepov smo toplotni šok izvedli tudi danes zjutraj.'' Dodala je še, da bodo po prejemu rezultatov vzorčenja ravnali skladno z navodili zdravstvenih inšpektorjev. 

Kako se lahko okužimo?

Velike nevarnosti za paciente naj sicer ne bi bilo. Običajna pot okužbe je z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku, ki vsebuje legionele. Posebno nevarni so aerosoli z legionelami okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v whirpoolu, ker voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, okrasnih fontanah in podobno. S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisli želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom.

Legioneloza je lahko tudi smrtna

Legionela povzroča bolezen, imenovano legioneloza. Poznamo dve obliki: blažjo vročinsko bolezen, tako imenovano pontiaško vročico, in težjo obliko legioneloz, ki jo imenujemo legionarska bolezen. Bolnik s pontiaško mrzlico se slabo počuti, ima bolečine v mišicah in sklepih, vročino in pokašljuje. Po dveh do petih dneh se njegovo stanje izboljša. Bolezen mine sama po sebi brez antibiotičnega zdravljenja.

Bolnik z legionarsko boleznijo pa ima pljučnico. Običajna doba od okužbe do pojava bolezenskih znakov je dva do 10 dni, izjemoma do tri tedne. Pacient prične suho pokašljevati, boli ga glava, ima vročino in drisko. Slikanje pljuč razkrije pljučnico, potrebno je antibiotično zdravljenje. Diagnozo postavijo tako, da ugotavljajo specifična protitelesa v krvi ali antigen v urinu in poskušajo osamiti bakterijo iz bolnikovega izmečka.

Od pet do 15 odstotkov bolnikov z legionarsko boleznijo umre. Bolj zapleten potek in večja umrljivost sta značilna za starejše, kadilce, pljučne bolnike, bolnike s sladkorno boleznijo, z odpovedjo ledvic, bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, kot so z rakom, presaditvijo organov, prejemniki kemoterapije). Otroci jo redko dobijo.