Piše: Urban Červek
Med nasprotniki legalizacije lova z ujedami so predvsem naravovarstveniki, združeni okoli Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) in borci za pravice in proti mučenju živali.
Po mnenju Doppsa je sokolarstvo glavni razlog za ropanje mladičev ujed iz gnezd v naravi. Čeprav sokolarji trdijo, da uporabljajo izključno ptice, vzgojene v ujetništvu, so nasprotniki prepričani, da so v praksi ptice, odvzete iz narave, med lovci bolj cenjene. Zato se je povsod, kjer so sokolarjenje uzakonili, ropanje gnezd povečalo, opozarjajo na Dopps. Lovci tudi pogosto uporabljajo tujerodne vrste ali ptice, prinesene iz tujine, ki se, če pobegnejo, parijo s prostoživečimi. To pa pomeni vnos tujih genov v avtohton genski sklad in njegovo osiromašenje. "Populacije ujed v naravi so tako ali tako izrazito maloštevilčne. Kot kažejo izkušnje iz tujine, se je ob legalizaciji sokolarstvo razmahnilo. Število ptic v ujetništvu je v primerjavi s naravno populacijo naraslo tja do razmerja 50:1. Več deset "lovskih" sokolov proti enemu v naravi, torej. To pa je z vidika varovanja avtohtonih genskih skladov nesprejemljivo," poudarjajo na Dopps.
Pri Slovenski zvezi za sokolarstvo in zaščito ptic ujed v svoj bran navajajo vrsto argumentov. Dejstvo je, da je sokolarstvo legalno v 13. državah EU in večini držav pristopnic. Po Resuluciji Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi je sokolarjenje in reja ujed v skladu z zaščito živali in zakoni o zaščiti živali. Tudi EU poudarja, da je "sokolarjenje legitimen starodaven šport, ki, če je pravilno nadzorovan, ne škoduje populaciji ujed ne populacijam ptic, ki jih ujede love,..."
V navedenih argumentih pa sta vsaj dva, ki se zdita vprašljiva. Je tradicija res pravi argument za ukvarjanje s sokolarstvom tudi v prihodnje, se sprašuje Primož Šterbenc iz zveze društev proti mučenju živali. Marsikaj se je v razvoju družba izkazalo za neetično, kljub več stoletni "tradiciji". Trening ujed poteka tudi s pomočjo oslepljenih golobov in živih ptic, ki jih sokolar vrti pred ujedo. Tudi kontrolirano stradanje ujed spada k učnemu procesu. Sprejemljiva tradicija, se sprašuje Šterbenc? Ob poudarjanju tradicije se postavlja še eno vprašanje: lahko govorimo o tradiciji, če sokolarstvo ni bilo uzakonjeno do sedaj? (Ali sokolarji sedaj lovijo protizakonito?)
Sporen je tudi nadzor nad sokolarjenjem. Sokolarji priznavajo, da je "sokolarjenje legitimen starodaven šport, ki, če je pravilno nadzorovan..." Postavlja se vprašanje, kdo bo nadzoroval, da ne bo prihajalo do kršitev (mučenja ujed ali kraje jajc iz gnezd, na primer), ter kdo bo nadzor plačal? Bo država zaradi nekaj navdušenih sokolarjev prisiljena organizirati inšpekcijsko službo, ki bo bdela nad gnezdi ujed v naravi? In kdo bo zagotovil denar za plače inšpektorjev, se sprašujejo na Dopps? Sokolarji?