Avtorica prispevka: Jana Kobal Ocvirk
Z najstarejšo obrtjo na svetu se v Sloveniji ukvarja 1400 prostitutk in prostitutov, nad katerimi pa nadzora ni. Po letu 1996, ko se je v političnih krogih prvič začelo govoriti o celoviti ureditvi področja prostitucije, je prišlo le do dekriminalizacije kar z drugimi besedami pomeni, da prostituiranje ni več kaznivo dejanje. S tem pa se položaj prostituk bistveno ni spremenil.
Publicist Maks Modic je mnenja, da je ženska, ki na dan zase zasluži 50 do 100 tisoč tolarjev, lahek plen za izsiljevanje, za grožnje in vse ostalo. "In to je slabo. Ženske pravijo, da bi v tem poslu nujno potrebovale varnostnika, kar pa jim lahko omogoči nekdo, ki pri tem poslu posreduje," je še dodal Modic.
Samo posredovanje pri prostituciji pa ostaja kaznivo. Da ima dekriminalizacija vendarle tudi nekatere pozitvne učinke opozarjajo na policiji, kjer zatrjujejo, da je mogoče pri osebah, ki se vdajajo prostituciji opaziti večjo pripravljenost sodelovanja s policijo.
Znani pisihiater Janez Rugel pa prostitucije sploh ne odobrava, saj verjame, da "bordel uporabljajo zarukani moški, ki niso sposobni z žensko vzpostaviti ustreznega stika."
Med večino strokovnjakov pa velja tiho soglasje, da je legalizacija prostitucije pravzaprav edini način, ki bi dejansko lahko pripomogel tako k zmanjšanju širjenja spolnih okužb, kot ureditvi socialnega položaja prostitutk. Posledično pa bi legalizacija pomenila tudi večji nadzor nad osebami, ki se s tem ukvarjajo. Vendar pa primeri, kot je smrt s številnimi spolnimi boleznimi okužene ukrajinske prostituke, dajejo misliti, da bo vendarle treba ukrepati.
"Prepričan sem, da bi v primeru spremembe zakonodaje pred tremi leti vsaj na področju zdravstvenega nadzora, lahko izsledili bolezni prostitutk že prej in bi tako riziko nekaterih okužb v Sloveniji lahko zmanjšali," meni Roman Jakič, predlagatelj zakonske ureditve področja prostitucije.
V Avstriji so zaradi strogega zdravstvenega nadzora nad prostitutkami in prostiti v mestu Dunaj nekatere spolne okužbe zmanjšali kar za 10-krat. Oseba, ki se ukvarja s prostitucijo mora pri legitimiranju pokazati, da ima ustrezne preglede za določeno obdobje. Dermatovenerolog prim. mag. Marko Potočnik meni, da bi tak model pri nas lahko bil uspešen, saj so razmere pri nas in v Avstriji dokaj podobne.
K legalizaciji prostitucije pa se vedno bolj nagibajo tudi same prostitutke in prostituti. "Ko sem leta 1996 spraševal jih je bila večina še proti, zdaj pa ravno zaradi teh primerov, ki se dogajajo, tudi same spoznavajo, da bi bil tisti davek najmanjši vložek v lastno varnost,"dodaja Maks Modic.
Po sicer neuradnih ocenah se v Slovenji s prostitucijo in z njo povezanih dejavnostih letno zasluži več kot 19 milijonov evrov. Spolne storitve namreč išče in uporablja med 38 in 50.000 oseb, predvsem moških starih med 15 in 64 let.